Koristni napotki za lažje čiščenje rolojev

Roloji pogosto združujejo dve osnovni funkciji – omogočajo senčenje prostorov oziroma zaščito pred vdorom močne sončne svetlobe, obenem pa lahko opravljajo tudi dekorativno vlogo. Tako ni presenetljivo, da so roloji zelo priljubljeni.

Eden izmed glavnih zadržkov pri odločanju za roloje je povezan s čiščenjem. Na prvi pogled se zdi namreč čiščenje rolojev precej zapleteno in zamudno, vendar to ne drži nujno. Če veste, kako se lotiti tega opravila, lahko roloje očistite precej hitro in brez posebnega napora. Poleg tega pa pri tem ne potrebujete posebnih pripomočkov, ki bi bili namenjeni izključno čiščenju rolojev.

Osnovni napotki za čiščenje rolojev

Roloji so sicer praviloma prekriti z zaščitno plastjo, ki pomaga odbijati prah in ki ščiti pred madeži zaradi vlage, vendar jih je občasno kljub temu pametno očistiti, saj bodo tako precej bolj higienični. Pri tem upoštevajte, da so roloji običajno malce bolj občutljivi od drugih vrst senčil. Pri čiščenju je zato potrebna previdnost, kar pa na srečo ni nezdružljivo s temeljitostjo.

Enkrat tedensko oziroma nekajkrat na mesec je priporočljivo površinsko čiščenje rolojev z pomočjo omela. Najmanj dvakrat letno pa je nato smiselno poskrbeti za globinsko čiščenje rolojev, kar velja posebno za roloje v kopalnici in roloje v kuhinji.

KORAK 1: Odstranjevanje prahu s pomočjo sesalnika

Za globinsko čiščenje rolojev boste najprej potrebovali sesalnik. Uporabite lahko kateri koli sesalnik, vendar pa je pomembno, da pred sesanjem namestite nastavek s krtačko in da pazite, da sesalna moč ni prevelika, saj lahko roloje sicer poškodujete. Rolo spustite in primite spodnji del. Nato začnite počasi sesati od spodaj navzgor. Pazite, da boste karseda nežni oziroma da pritisk ne bo prevelik. Nato se s hrbtom obrnite proti oknu, rolo napnite pod ustreznim kotom (pri tem vam lahko pomaga kdo izmed bližnjih) in posesajte še hrbtno stran roloja.

KORAK 2: Odstranjevanje madežev s toplo milnico

Ko je sesanje končano, roloje temeljito preglejte, pri čemer bodite pozorni na morebitne madeže. Če na rolojih opazite madeže, vam svetujemo, da jih poskušate najprej odstraniti s pomočjo tople milnice. Namenska čistila namreč pogosto vsebujejo zelo agresivne sestavine. Te lahko sicer uspešno odstranijo madeže, vendar pa lahko pri tem poškodujejo material.

Milnico pripravite tako, da v 500 mililitrov mlačne vode vmešate nekaj kapljic (ne več kot ¼ žličke) detergenta za pomivanje posode. Premešajte s prsti, nato pa v mešanico pomočite krpo iz mikrovlaken in jo dobro ožemite.

Na mestih, kjer opazite madež, roko najprej položite na drugo stran roloja, da ga fiksirate in preprečite trganje, nato pa madež nežno zdrgnite z vlažno krpo. Če gre za posebno trdovraten madež, lahko pred drgnjenjem na vlažno krpo, ki ste jo pred tem pomočili v milnico in oželi, posujete še malce sode bikarbone. Na koncu ne pozabite odstraniti ostankov milnice, saj lahko ti ostanki sicer povzročijo nove madeže. Pri odstranjevanju ostankov milnice si pomagajte s čisto krpo iz mikrovlaken, ki jo pomočite v vodo in ožemite, nato pa z njo nežno zdrgnite območja, s katerih ste odstranili madeže.

KORAK 3: Temeljito sušenje rolojev

Izjemno pomembno je, da roloje na koncu temeljito posušite. Če bi jih ponovno zvili, preden bi bili povsem suhi, bi se lahko začela na njih razmnoževati plesen, zato je pomembno, da se pred zvijanjem rolojev prepričate, da so resnično povsem suhi. Za sušenje rolojev ne potrebujete posebnih pripomočkov. Pustite jih spuščene in jim dajte dovolj časa, da se posušijo. Odsvetujemo uporabo pripomočkov, kot so sušilniki las in grelniki, saj lahko to hitro privede do nezgod in do poškodbe rolojev.

7 nasvetov za zadovoljne hišne mačke

Na prostem na mačke preži ogromno nevarnosti (avtomobili, ljudje s slabimi nameni, različne okužbe itn.). Raziskave kažejo, da hišne mačke v povprečju živijo dlje od zunanjih mačk, kar se zdi logično, vendar se po drugi strani številni ljudje sprašujejo, ali so mačke, ki večino življenja preživijo med štirimi stenami, zares zadovoljne.

Na srečo mačke niso pretirano zahtevne. Kot se zdi, večini življenje v stanovanju povsem ustreza, vendar pa je pomembno, da je izpolnjenih nekaj osnovnih pogojev. Z določenimi prilagoditvami lahko namreč občutno izboljšate kakovost življenja hišne mačke.

Mačkam naj bodo na voljo zanimive igrače

Mačke imajo rade igrače, ki jim predstavljajo izziv – na primer igrače, ki jih morajo loviti, ali igrače, v katerih se skriva priboljšek, do katerega se morajo dokopati. S tovrstnimi igračami lahko mačkam, ki večino življenja preživijo v stanovanju, vsaj malce približamo dinamičnost vsakdana, ki bi ga izkusile, če bi živele na prostem. Pri izboru igrač naj ima kvaliteta prednost pred kvantiteto. Mačke ne potrebujejo veliko igrač, vendar je pomembno, da so tiste, ki so jim na voljo, izbrane premišljeno. Poleg tega je priporočljiva rotacija igrač (del igrač pospravite). Tako se mačke igrač ne bodo naveličale prehitro. Seveda pa lahko igrače za mačke izdelate tudi sami, na primer iz kartonskih škatel in tulcev.

Poskrbite za »zelene prigrizke«

Mačke, ki živijo na prostem, si občasno privoščijo travo in druge rastline, ki njihovemu organizmu zagotovijo dragocene vitamine. Praviloma zadošča že zelo majhna količina. Tako je priporočljivo, da v loncu posadite travo in/ali rastline, kot je mačja meta. Lonec naj bo postavljen tako, da ga bo mačka lahko dosegla. Po drugi strani pa pazite, da boste umaknili lonce z rastlinami, ki so lahko za mačke škodljive.

Upoštevajte, da mačke rade splezajo na malce višja območja

Mačke se zunaj rade povzpnejo na malce višje ležeča območja, saj jim to omogoča boljši nadzor nad okolico. Priporočamo, da tudi v stanovanju mačkam zagotovite vertikalna območja, po katerih se lahko povzpnejo, na primer poličke. Kupite pa lahko tudi posebno »mačje drevo«.

Igranje z mačko

Ne pozabite na praskalnike

Uničevanje pohištva je pogosto posledica pomanjkanja primernih površin za brušenje krempljev. Medtem ko prostoživeče mačke praviloma brez težav najdejo površine, na katerih si lahko pobrusijo krempeljčke, v stanovanjih običajno nimajo veliko izbire. Če želite, da bo vaša hišna mačka karseda zadovoljna – in da bo ostalo vaše pohištvo nedotaknjeno – morate torej poskrbeti, da bo imela mačka na voljo dovolj praskalnikov. Priporočamo praskalnike z različnimi teksturami, da bo imela mačka več izbire (včasih so različne površine za brušenje krempljev del mačjega drevesa). Če mačka pogosto pozabi, da ima na voljo posebne površine za brušenje kremljev, lahko po praskalnikih posujete malce posušene mačje mete.

Razmislite, ali bi mački morda dobro dela družba drugih mačk/živali

Večini mačk sicer povsem ustreza veliko samote, vendar je lahko občasno kljub temu dobrodošla družba drugih mačk in/ali drugih živalskih vrst. Preden se odločite za posvojitev nove živali, je seveda dobro, da mački omogočite, da nekaj časa preživi v družbi drugih živali. Tako boste lažje ugotovili, ali je nov družinski član dobra ideja.

Vzemite si čas za druženje in igro

Ne glede na to, ali imate samo eno mačko ali več živali, morate upoštevati, da tudi mačke cenijo občutek povezanosti s svojimi človeškimi skrbniki. Čeprav potrebujejo bistveno manj pozornosti od psov, jim ustrezata občasno crkljanje in igra.

Mački okoli vratu namestite ovratnico z identifikacijskim obeskom

Že trenutek nepazljivosti je lahko dovolj – in mačka odtava. Tako je pomembno, da imajo tudi hišne mačke okoli vratu nameščeno ovratnico z identifikacijskim obeskom. Če se izgubijo, bodo s pomočjo dobrih ljudi tako precej lažje našle pot domov.

 

Norveška prižgala zeleno luč kontroverznemu rudarjenju na dnu globokega morja

Norveški parlament je pred nedavnim prižgal zeleno luč izkopavanju mineralov na dnu globokega morja. Gre za eno izmed redkih območij na zemeljskem obličju, ki je bilo relativno varno pred človeškimi posegi, toda kot vse kaže, se bo to kmalu spremenilo. Zagovorniki prakse verjamejo, da je rudarjenje na dnu globokega morja nujno za prehod k »zeleni tehnologiji«, saj brez mineralov ni mogoče izdelati baterij za električna vozila in druge naprave. Vendar pa znanstveniki in okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da še ne razumemo zares, kakšne posledice ima lahko intenzivno rudarjenje na dnu globokega morja. Poleg tega je okoljevarstvena organizacija Environmental Justice Foundation na dan, ko so norveški poslanci glasovali o kontroverznem zakonu, objavila študijo, ki dokazuje, da prehod k »čisti energiji« ne zahteva rudarjenja na dnu globokega morja, vendar vse to ni ustavilo norveških politikov.

Izkopavanje mineralov pogosto povezano s hudimi kršitvami človekovih pravic

Znanstvenike in okoljevarstvenike skrbi, da bi lahko načrti Norveške ogrozili morske ekosisteme in negativno vplivali na skladovnice ogljika v oceanih. Po drugi strani pa tisti, ki podpirajo rudarjenje na dnu globokega morja, kjer je med drugim mogoče najti kobalt in cink – minerala, ki sta zelo pomembna za izdelavo baterij, solarnih panelov itn. – poudarjajo, da so trenutni viri zelo nezanesljivi, pridobivanje nujnih mineralov pa je pogosto povezano z neetičnimi praksami. Na ta opozarja tudi Amnesty International, kjer so odkrili, da je izkopavanje mineralov, ki se uporabljajo pri proizvodnji »zelene tehnologije«, v državah, kot je Kongo, privedlo do hudih kršitev temeljnih človekovih pravic.

Norveška prižgala zeleno luč kontroverznemu rudarjenju na dnu globokega morja

Norveška želi voditi zeleno revolucijo

Decembra, še pred sprejetjem kontroverznega zakona, je norveška poslanka Marianne Sivertsen Naess sklicala novinarsko konferenco, na kateri je povedala, da je izkopavanje mineralov na dnu globokega morja neizogibno, saj želi Norveška voditi prehod k zeleni energiji. Z izkoriščanjem teh virov naj bi postala država ena izmed največjih proizvajalcev mineralov, kar naj bi Norveški obenem omogočilo postopno zmanjšanje obsega naftne in plinske industrije. Podjetja, ki izražajo najglasnejšo podporo rudarjenju na dnu globokega morja, kot glavna argumenta navajajo nižje stroške in zmanjšanje negativnega vpliva na okolje. Toda kot omenjeno, številni znanstveniki niso prepričani, da gre resnično za okolju prijaznejšo prakso. Aktivisti, ki so se na dan glasovanja zbrali pred norveškim parlamentom, so opozarjali, da je dno globokega morja zadnja »nedotaknjena divjina« in da gre za povsem unikatne ekosisteme, kar pomeni, da lahko nepremišljeni človeški posegi porušijo delikatno ravnotežje in povzročijo popoln kaos.

Politiki gluhi za opozorila morskih biologov in drugih strokovnjakov

Več kot 800 morskih biologov in političnih strokovnjakov iz 44 držav je pozvalo k začasni ustavitvi načrtov za rudarjenje na dnu globokega morja, saj verjamejo, da lahko praksa povzroči nepopravljivo škodo ter resno ogrozi biodiverziteto in številne ekosisteme. Ena izmed nevarnosti, povezanih z rudarjenjem na dnu globokega morja, je svetlobno in zvočno onesnaževanje, ki lahko ogrozi habitate številnih vrst, ki so odvisne od nodulov – majhnih kamnov na dnu oceana. Zelo kritični so tudi domači strokovnjaki. Norveški inštitut za morske raziskave je denimo opozoril, da je vlada uporabila nišne raziskave in jih nekritično aplicirala na ogromno območje, na katerem namerava dovoliti rudarjenje, pri tem pa je ignorirala druge študije, ki nakazujejo nevarnosti, povezane z globokomorskim rudarjenjem.

Prehod k zeleni energiji kot izgovor?

Poleg strokovnjakov in okoljevarstvenikov je odločitev norveškega parlamenta razburila tudi mednarodno skupnost. Tako Evropska unija kot Velika Britanija sta Norveško pozvali k začasni prepovedi prakse. Poleg tega pa je 120 evropskih politikov na norveški parlament naslovilo odprto pismo, v katerem poslance pozivajo k bojkotu načrtov. V pismu so med drugim zapisali, da prehod k zeleni energiji ne bi smel biti uporabljen kot izgovor za ogrožanje biodiverzitete in največjega rezervoarja ogljika na planetu – posebno ker obstajajo boljše alternative. Kot precej boljši možnosti so izpostavili recikliranje in ponovno uporabo materialov, ki jih je mogoče najti v starih, odpadnih elektronskih napravah. Gre za stališče, ki je skladno z že omenjeno študijo, ki jo je objavila organizacija Environmental Justice Foundation. Tam je zapisano, da bi lahko kombinacija novih tehnologij, krožnega gospodarstva in recikliranja do leta 2050 zmanjšala potrebo po izkopavanju novih mineralov za kar 58 odstotkov. Evropski politiki pa so v svojem pismu navedli tudi to, da bi lahko odločitev norveškega parlamenta ustvarila nevaren precedens, ki bi spodbudil sprejem podobnih zakonov v drugih državah po svetu.

Z maco do hormonskega ravnovesja

V koreninah mace (Lepidium meyenii) – rastline, ki uspeva predvsem v perujskem delu Andov – se skrivajo snovi, ki podpirajo proizvodnjo pomembnih hormonov. Pripravki iz mace so lahko zato odlična naravna pomoč pri doseganju hormonskega ravnovesja.

Osnovne informacije o maci

Maca je bogata z najrazličnejšimi pomembnimi hranili. Med najpomembnejše snovi, ki jih lahko najdemo v koreninah te rastline, spadajo vitamin C, baker, železo, kalij, vitamin B6, glukozinolati, polifenoli in aminokisline. Nekatere izmed teh snovi – na primer polifenoli in vitamin C – spadajo med močne antioksidante, ki zagotavljajo zaščito pred negativnimi vplivi prostih radikalov in s tem pred oksidativnim stresom, ki je v ozadju najrazličnejših kroničnih bolezni.

Poleg impresivne hranilne sestave maco odlikuje tudi dejstvo, da gre za t. i. adaptogen. To pomeni, da lahko telesu pomaga pri prilagoditvi na najrazličnejše stresorje. Prav ta lastnost v kombinaciji z določenimi hranili, ki jih vsebuje, je zaslužna za to, da lahko maca olajša sintezo različnih hormonov. Sama po sebi sicer ne vsebuje nobenih hormonov, vendar je zaradi opisanih lastnosti kljub temu izjemno pomembna za hormonsko zdravje. Med drugim lahko pomaga pri težavah z zanositvijo, pri hipotiroidizmu (nezadostno izločanje ščitničnih hormonov) in pri težavah z libidom.

Maca kot pomoč pri adrenalni izgorelosti

Adrenalna izgorelost sicer vsaj za zdaj še ni uradno priznana diagnoza, vendar ljudje vse pogosteje opisujejo precej podobne simptome, ki naj bi bili vsaj deloma povezani z nepravilnim oziroma čezmernim delovanjem nadledvične žleze. Tako naj bi bili skup simptomov, za katere se je uveljavil izraz adrenalna izgorelost, posledica prevelike količine stresnih hormonov v telesu. Kot omenjeno, lahko maca kot adaptogen ublaži odziv na stresorje, zato je lahko zelo koristna v boju z adrenalno izgorelostjo. Posebno koristni naj bi bili alkaloidi v maci, ki pozitivno vplivajo na povezavo med hipotalamusom in hipofizo, kar podpre delovanje nadledvične žleze – pa tudi drugih pomembnih žlez v človeškem telesu.

Maca za hormonsko ravnovesje

Maca – »naravni afrodiziak« in podpora med prehodom v menopavzo

Maca velja za odličen naravni afrodiziak, saj pomaga pri težavah z nizkim libidom. Koristna je lahko celo pri blažjih oblikah erektilne disfunkcije, zato se zanjo včasih uporablja kar poimenovanje »naravna viagra«. Včasih se maca priporoča tudi za lajšanje težav, ki se pogosto pojavljajo med prehodom v menopavzo. Ne le da lahko ublaži težave z nizkim libidom, ampak lahko pomaga tudi pri drugih težavah, ki so značilne za to obdobje, na primer pri vročinskih oblivih.

Rastlina, ki lahko olajša zanositev

S pomočjo pripravkov iz mace je mogoče povečati možnosti za zanositev. Zelo koristna je lahko na primer za povečanje števila spermijev in izboljšanje njihove kakovosti. Obenem spodbuja nastajanje pomembnih hormonov, ki so nujni za zanositev (za to so v veliki meri zaslužni minerali in esencialne maščobne kisline v maci). Pri tem upoštevajte, da se pripravki iz mace ne smejo uporabljati med samo nosečnostjo in v obdobju dojenja.

Naravna pomoč pri uravnavanju razpoloženja

Naše razpoloženje je seveda v veliki meri odvisno prav od hormonov. Tako ni presenetljivo, da lahko maca pomaga tudi pri blažjih oblikah razpoloženjskih motenj, na primer pri depresiji. Pri tem je pomembno, da se pred začetkom uporabe pripravkok iz mace posvetujete z zdravnikom oziroma s psihiatrom, posebno če jemljete antidepresive. Maca je lahko obenem koristna tudi za ljudi, ki se spopadajo z anksioznostjo. Pomaga namreč pri povišanem krvnem tlaku, ki je pogost simptom pri anksioznih motnjah. Seveda pa to pomeni, da je lahko maca koristen dodatek tudi za tiste, ki sicer nimajo težav z anksioznostjo, vendar se kljub temu spopadajo s hipertenzijo.

Predspomladansko pikantno razstrupljanje

Razstrupljanje običajno povezujemo s pomladnimi meseci. Zdi se namreč, da je pomlad, ko se narava počasi prebuja iz zimskega spanja, kot nalašč za to, da tudi svoje telo očistimo škodljivih snovi, ki so se nakopičile čez zimo, in ga pripravimo na nov cikel. Vendar pa nikakor ni nujno, da je malce intenzivnejše razstrupljanje telesa omejeno samo na obdobje pomladi. Še več: spomladansko razstrupljanje bo še učinkovitejše, če boste še pred začetkom pomladi pripravili dobro podlago. Tako vam priporočamo malce drugačno – zimsko oziroma predspomladansko pikantno razstrupljanje. Pikantne začimbe lahko telo uspešno predramijo in ga prijetno pogrejejo, obenem pa spodbudijo izločanje neuporabnih oziroma škodljivih snovi.

Ali je razstrupljanje telesa zares potrebno?

Za začetek je dobro vedeti, da je lahko razstrupljanje telesa sicer koristno, vendar nikakor ni nujno. Človeško telo se lahko namreč pohvali z lastnim, zelo učinkovitim razstrupljevalnim sistemom, ki ga sestavljajo organi, kot so jetra, ledvice in koža. Tako se ne bi smeli pretirano zanašati na razne poste oziroma kratkotrajne, časovno zamejene programe razstrupljanja. Pomembno je namreč, da za svoje telo skrbite vse dni v letu. Če želite, da je naravni proces razstrupljanja karseda učinkovit, morate poskrbeti za temelje, tj. za zdravo prehrano ter dovolj gibanja in spanja. Kratkotrajno razstrupljanje pa je lahko nato pika na i oziroma rahel potisk v pravo smer.

Spodbuda za prekrvavitev, žleze znojnice in metabolizem

Kot omenjeno, so v zimskih mesecih posebno dobra izbira za okrepitev naravnega procesa razstrupljanja pikantne začimbe. Te lahko spodbudijo prekrvavitev, kar omogoči učinkovitejše odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa. Med tovrstne začimbe denimo spada kajenski poper, ki med potjo skozi telo rahlo vzdraži območja oziroma membrane, ki se jih dotakne, kar poskrbi za hitro pospešitev krvnega obtoka. Pikantne začimbe obenem spodbudijo metabolizem, kar lahko olajša hujšanje oziroma vzdrževanje zdrave telesne teže. Poleg tega pa gre za začimbe, ki spodbujajo znojenje – kot nekakšna blaga oblika savnanja, ki je, kot je znano, zelo koristno za spodbuditev razstrupljanja.

Ingver – odlična zamenjava za malce pikantnejše začimbe

Kaj pa, če zelo pikantnih začimb ne prenašate najbolje? V tem primeru se je pri zimskem oziroma predspomladanskim razstrupljanju najbolje osredotočiti na začimbe z malce manj izrazitim, a še vedno ostrim okusom. V to skupino na primer spada ingver. Rezultat bo podoben kot pri klasičnih pikantnih začimbah, le da bo nevarnost za čezmerno vzdraženje membran precej manjša. Podobno kot pikantne začimbe lahko tudi začimbe iz te skupine spodbudijo prekrvavitev in metabolizem ter poskrbijo za prijeten občutek toplote.

Količino začimb povečujte postopoma

Ne glede na to, za katero skupino začimb se odločite, je pomembno, da začnete počasi. Če boste začimbe uporabili za pripravo razstrupljevalnih napitkov, na začetku uporabite malce manjšo količino od tiste, ki je navedena v receptu (to načelo je priporočljivo upoštevati tudi pri spodnjem receptu), nato pa lahko količino postopoma povečujete. Tako se bo telo lažje privadilo na pikantne oziroma ostre okuse. Seveda pa razstrupljevalni napitki niso edina možnost. Začimbe,ki spodbujajo razstrupljanje, lahko vključite v najrazličnejše jedi (enolončnice, juhe, omake, rižote, namazi itn.).

Razstrupljevalni napitek z ingverjem in čilijem v prahu

SESTAVINE

  • 2 litra vode
  • večji kos ingverjeve korenine
  • ½ žličke čilija v prahu
  • 4 večje limone
  • javorov sirup (po okusu)

NAVODILA ZA PRIPRAVO NAPITKA

Vodo nalijte v večjo kozico in jo zavrite. Ko voda zavre, znižajte temperaturo in dodajte ingver, ki ste ga pred tem olupili in nasekljali na koščke. Kozico delno pokrite s pokrovko in počasi segrevajte približno 20 minut.

Kozico odstavite s štedilnika in v tekočino vmešajte čili v prahu. Dobro premešajte in pokrijte. Nato počakajte nekaj ur, najbolje pa do naslednjega jutra.

Na koncu tekočino precedite in jo prelijte v večji vrč. Dodajte sveže iztisnjen limonin sok ter javorov sirup. Dobro premešajte. V kozarec stresite nekaj kock ledu in dodajte pikantni razstrupljevalni napitek.

Ženska se identificira kot “ekoseksualka” in je v razmerju s hrastom

0

Ženska, ki trdi, da je ekoseksualka, je svojo strast do narave pripeljala do skrajnosti, ko se je zaljubila v hrast.

Po njenih besedah jo je veliko drevo prevzelo in napolnilo z energijo.

Po prebrani knjigi z naslovom “Here Come the Ecosexuals” (Prihajajo ekoseksualci) je ženska po imenu Flora Semyonova, sama sebe opisala kot velika ljubiteljica narave.

Ko se je leta 2020 preselila v Britansko Kolumbijo, je začela hrepeneti po rastlinah.

Med vsakodnevnimi sprehodi v naravi je Semyonova, ki je znana tudi kot pripovedovalka erotičnih zgodb, povedala, da je njeno pozornost pritegnil ogromen hrast.

Trdi, da je povezavo med njima prvič opazila v zimski sezoni, nato pa se je le-ta krepila do poletja 2021.

Kot pravi Semyonova, sta ji najbolj romantična hrepenenja občutek, da jo podpira trdno in veliko drevo.

Čeprav se morda zdi nenavadno, kako se to “razmerje” lahko zeplete v nekaj romantičnega, Flora pove, da se takšnega občutka z drugimi ljudmi preprosto ne da primerjati, s čimer bi se verjetno marsikdo strinjal.

“Prisotnost drevesa je tisto, kar iščem pri partnerju,” je povedala Flora. Dodaja, da ta fantazija ni vzdržna, saj je iskanje novega partnerja lahko zelo drugačno od doživljanja energije iz drevesa.

Prav tako navaja, da se z drevesom ne povezuje na fizični ravni. V nasprotju s splošnim prepričanjem, pri ekoseksualnosti ne gre za intimnost med naravo in ljudmi, vendar za raziskovanje povezanosti z okoljem. Zanjo je opazovanje menjave letnih časov erotično dejanje, v katerem uživa.

Zaradi tega hrepenenja po rastlinah bi lahko marsikdo pomislili, da gre za čudne fanzaije. Vendar ekoseksualnost po njenih besedah najdemo že pri marsikom.

Flora verjame, da bi zmožnost povezovanja z naravo lahko pomagala izboljšati naše okolje ter pomagala rešiti različna podnebna vprašanja.

Zgodba o ženski, njenem konju in herojskem dejanju kmeta

0

Nepredvidljiva narava in napačna ocena vremenskih razmer sta bila glavna razloga za dramatičen potek dogodkov, ki sta ga doživela Avstralka in njen konj. Na ta nesrečni dan se je Nicole Graham skupaj s svojo hčerko odpravila na nedeljsko jahanje po obali blizu Melbourna.

konj 02

Na videz miren dan se je spremenil v dramatično reševalno akcijo na plaži Geelong, ko je Nicolein konj Astro nenadoma obtičal v mehkem obalnem pesku, ki hitro postal nevarna past, iz katere ga ni več mogla potegniti. Nicole je s hitrim razmišljanjem najprej rešila svojo hčerko in njenega konja, a Astro se je medtem že znašel v situaciji, ko je bil globoko v blatu že do vratu.

konj 03

Tri ure so za Nicole trajale celo večnost, a je ves čas ostala ob Astrovi strani, se borila proti času, naraščajoči plimi in naraščajoči izčrpanosti njenega konja. Z vsakim paničnim premikom je Astro tonil globlje, zato ga je objemala in mirila. Nicoleina neomajna zavezanost Astru ni pojenjala, čeprav so bile možnosti za pozitiven izid iz situacije močno proti njima.

Reševanje konja 2

Čakala je na pomoč, medtem pa je Astru grozilo vedno več neprijetnih scenarijev: od zadušitve, dehidracije in utrujenosti. Situacija se je še poslabšala z naraščajočo plimo, ki je še bolj zapletla že tako zahtevno reševanje.

Reševanje konja 1

Reševalna akcija se je začela, ko je Nicoleina hčerka prišla na varno in obvestila reševalne službe ter veterinarko. Da bi zagotovil Astru čim več možnosti, mu je veterinarka dala sedativ. Poklicali so helikopter, a blato je imelo premočan oprijem za uspešen dvig konja.

Strah in časovni pritisk sta naraščala iz minute v minuto in Nicole se je soočila z možnostjo izgube svojega ljubega prijatelja. Reševalci so poskušali izkopati Astra, a tla so bila kot živi pesek, zaradi česar so se zdeli vsi poskusi reševanja skoraj brezupni.

Reševanje konja 4

V usodnem trenutku se je pojavil lokalni kmet s svojim traktorjem in tako je posvetil nov žarek upanja v obupnem scenariju. Njegovo posredovanje je bilo ključnega pomena; proti vsem pričakovanjem so Nicole, reševalna ekipa in kmet uspeli osvoboditi Astra iz blatnega primeža.

Za Nicole, izkušeno jahačico z desetimi konji, je bila ta izkušnja brez primerjave kljub njenim dolgoletnim izkušnjam z jahanjem na plaži. Ta dogodek služi kot močan opomnik na potrebo po previdnosti v nepredvidljivih naravnih okoljih. Zgodba pa poudarja izredno vez med ljudmi in konji, vez, ki lahko premaga najbolj težke izzive.

Nov test za preprostejše merjenje vrednosti omega-3-maščobnih kislin

Znano je, da so omega-3-maščobne kisline zelo pomembne za dobro zdravje, toda kako ugotoviti, ali jih zaužijemo dovolj? Na pomanjkanje omega-3-maščobnih kislin v prehrani lahko sicer opozarjajo določeni simptomi, na primer zelo suha koža, depresivnost, suhe oči, bolečine v sklepih in suhi, štrenasti lasje, vendar so lahko v ozadju naštetih težav tudi številni drugi vzroki. Najbolj zanesljiv podatek lahko ponudi preverjanje vrednosti omega-3-maščobnih kislin v krvi, vendar je bilo do nedavnega pri tem nujno uporabiti precej invazivne oziroma kompleksne metode. Zdaj pa so kanadski raziskovalci razvili precej preprostejšo metodo, ki so jo predstavili v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Journal of Lipid Research. Metoda omogoča bistveno lažji dostop do informacij o vrednostih omega-3-maščobnih kislin in s tem do informacij, ki lahko močno vplivajo na kardiovaskularni sistem in kognitivno zdravje (pomanjkanje omega-3-maščobnih kislin povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, Alzheimerjevo bolezen itn.).

Odkriti novi biomarkerji, kar bistveno poenostavi preverjanje vrednosti omega 3

Človeško telo omega-3-maščobnih kislin ne more sintetizirati samo, zato mu jih moramo nujno zagotoviti s hrano ali s kakovostnimi prehranskimi dopolnili. Za zdravje sta posebno pomembni dve vrsti omega-3-maščobnih kislin, in sicer dokozaheksaenojska kislina (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK). Merjenje vrednosti teh snovi je bilo do nedavnega zelo zapleteno, obenem pa precej invazivno. Toda znanstveniki so zdaj odkrili nove biomarkerje t. i. indeksa omega 3 (O3I), ki lahko močno poenostavijo preverjanje vrednosti omega-3-maščobnih kislin v krvi. To je posebno koristno za najbolj ranljive skupine, pri katerih lahko pomanjkanje omega-3-maščobnih kislin povzroči resnejše težave. Praviloma sicer velja, da indeks omega 3 oziroma O3I, ki je nižji od 4 %, poveča tveganje za kardiovaskularne zaplete. Po drugi strani pa lahko O3I, višji od 8 %, zmanjša tveganje za tovrstne težave.

Nova metoda lahko olajša preverjanje učinkovitosti prehranskih dopolnil

Redna uporaba prehranskega dopolnila z omega-3-maščobnimi kislinami še ne pomeni nujno, da ima telo na voljo dovolj omenjenih hranil. Odziv na tovrstna prehranska dopolnila se lahko namreč od posameznika do posameznika močno razlikuje, obenem pa je odvisen od koncentracije in vrste omega-3-maščobnih kislin v prehranskih dopolnilih. Preprost test za preverjanje vrednosti omega-3-maščobnih kislin je zato izjemno dragocen, saj je mogoče z njegovo pomočjo preveriti, ali so učinki prehranskega dopolnila zares skladni s pričakovanji oziroma obljubami proizvajalcev.

Zaradi kompleksnosti in visokih stroškov se zdravniki redko odločijo za preverjanje O3I

Testi za preverjanje indeksa omega 3, ki se uporabljajo trenutno, zahtevajo odvzem večje količine krvi, nato pa so potrebne zapletene laboratorijske analize. Posledično se zdravniki precej redko odločijo za preverjanje O3I. Nova metoda bi lahko olajšala redno spremljanje tega indeksa, ki odraža vsebnost omega-3-maščobnih kislin v krvi. Za določanje O3I je treba namreč pri novem testu izolirati samo dva biomarkerja. Vzorec krvi je lahko tako precej manjši, poleg tega pa je analiza bistveno cenejša in hitrejša kot pri testih, ki se uporabljajo trenutno. Tako bi lahko na primer tisti, ki uporabljajo prehranska dopolnila z omega-3-maščobnimi kislinami, hitro preverili, ali prehransko dopolnilo deluje, in po potrebi izbrali primernejši izdelek ali prilagodili odmerek.

Spremljanje vrednosti omega-3-maščobnih kislin s pomočjo analize urina?

Že v bližnji prihodnosti pa za merjenje vrednosti omega-3-maščobnih kislin morda niti ne bo več potreben odvzem krvi. Znanstveniki, ki so zaslužni za razvoj novega testa, namreč že razmišljajo o naslednjih korakih. Tako nameravajo v urinu poiskati »nadomestne biomarkerje O3I«, kar bi lahko še nekoliko poenostavilo testiranje.

Zdravje pozimi s pomočjo narave

Skrb za zdravje je v zimskih mesecih posebno pomembna. Telesu morate privoščiti dovolj počitka, obenem pa je priporočljivo, da ga podprete z naravnimi pripravki, ki lahko zmanjšajo tveganje za virusna obolenja in sorodne težave, ki so najpogostejše v zimskih mesecih. Določena živila in zelišča so posebno primerna za uporabo v zimskih mesecih, saj vsebujejo veliko snovi, ki so koristne za imunski sistem, dihala ipd. Naravni pripravki vam lahko prihranijo ogromno nevšečnosti in zmanjšajo potrebo po uporabi zdravil, ki lahko povzročijo precej neprijetnih stranskih učinkov.

1. Peteršiljeve korenine

V kulinariki se najpogosteje uporabljajo peteršiljevi listi, ki so nepogrešljiv dodatek najrazličnejšim jedem, manj znano pa je, da so užitne tudi korenine peteršilja. Še več: korenine niso samo užitne, ampak so tudi zelo koristne. Vsebujejo veliko vitaminov in mineralov. Med drugim so zelo bogate z vitaminom C, ki je izjemno pomemben za močan imunski sistem. Pripravki iz peteršiljevih korenin lahko tako prispevajo k učinkovitejšemu imunskemu odzivu in s tem k zmanjšanju tveganja za virusna obolenja oziroma k hitrejšemu prebolevanju bolezni. Iz peteršiljevih korenin lahko pripravite tinkture, čaje ipd. Na koščke narezane korenine pa lahko po želji dodate tudi različnim jedem, na primer juham ali praženim rezancem z zelenjavo.

2. Navadni slez

V slezu se skrivajo snovi, ki so zelo koristne za pomiritev razdražene sluznice. Tako lahko pripravki iz sleza pomagajo pri razdraženem grlu in suhem kašlju. Poleg tega pa so tudi odlična naravna pomoč pri težavah, povezanih z razdraženo želodčno sluznico. Pripravki iz slezovih korenin sluznico prekrijejo s tanko zaščitno plastjo, kar učinkuje protivnetno oziroma pomirjajoče. Iz korenin lahko pripravite preprost sirup. Najprej iz njih skuhajte čaj. Vodo zavrite, nato pa jo malce ohladite in prelijte po slezovih koreninah (voda naj bo vroča, vendar ne vrela). Mešanico nato za nekaj ur postavite v hladilnik. Ohlajeno tekočino precedite in jo segrevajte toliko časa, da se volumen zmanjša za približno polovico. Na koncu dodajte sladkor, po želji pa še nekaj kapljic alkohola (da bo sirup zdržal malce dlje).

3. Veliki oman

Pripravki iz velikega omana so zelo koristni za dihala. To velja posebno za pripravke iz korenin te rastline. V koreninah velikega omana lahko namreč najdemo večjo količino snovi, ki spodbujajo izkašljevanje, kar sprosti dihalne poti in olajša dihanje. Iz korenin lahko pripravite čaj ali pa jih uporabite za pripravo tinkture. Če se odločite za tinkturo, korenine najprej posušite, nato jih prelijte z vodko in počakajte 4–6 tednov. Na koncu mešanico precedite.

4. Česen

Česen je lahko v zimskih mesecih eden izmed vaših najdragocenejših naravnih zaveznikov, saj ga odlikuje izjemno protimikrobno delovanje, za katero je zaslužna snov, imenovana alicin. Redno uživanje česna lahko imunskemu sistemu olajša boj z virusi in bakterijami. Poleg tega pa lahko česen pomaga tudi pri številnih drugih zdravstvenih težavah, na primer pri povišanem holesterolu, slabi prekrvavitvi in vnetju ušes. Če vam okus svežega česna ni pretirano všeč, so na voljo tudi druge možnosti, na primer česnove kapsule. Pri tem upoštevajte, da česen redči kri. To lahko sicer zmanjša tveganje za krvne strdke, vendar po drugi strani večje količine česna niso primerne za ljudi, ki že uporabljajo zdravila proti krvnim strdkom.

5. Topinambur

Topinambur, za katerega se včasih uporabljata tudi poimenovanji jeruzalemske artičoke in ameriški krompir, pri nas ni pretirano razširjen, kar je precejšnja škoda, saj gre za zelo zdrav gomolj, ki lahko pomaga pri najrazličnejših zdravstvenih težavah. Ker vsebuje veliko inulina, je koristen za uravnavanje krvnega sladkorja. Poleg tega je inulin odličen prebiotik (hrana za koristne bakterije v črevesju), zato lahko topinambur poskrbi za bolj zdrav črevesni mikrobiom, posledično pa za močnejši imunski sistem, saj lahko v črevesju najdemo večji del imunskih celic. Topinambur se lahko uporablja podobno kot krompir, na primer za pripravo pireja. Gomolj pa lahko tudi posušite in ga zmeljete v prah, ki ga nato uživajte kot prebiotično prehransko dopolnilo.

7 trikov za odstranjevanje nalepk in ostankov lepila

Ste kupili posodo, krožnik ali bidon za vodo, s katerega ne morete nikakor odstraniti nalepke oziroma sledov lepila? Ali pa morda nameravate ponovno uporabiti steklen kozarec s pokrovčkom, vendar se želite najprej znebiti nalepke?

S pretirano agresivnim praskanjem lahko poškodujete nohte in/ali embalažo. Na srečo obstajajo precej boljše metode, s pomočjo katerih lahko nalepke in ostanke lepila odstranite hitro, preprosto, varno in brez nepotrebne packarije.

1.    Odstranjevanje nalepk z oljem

Pri odstranjevanju nalepk in ostankov lepila si lahko uspešno pomagate s poljubnim rastlinskim oljem. Priporočamo vam, da pri plastičnih embalažah olje najprej preizkusite na manjšem koščku, saj lahko nekatere vrste plastike absorbirajo maščobo, posledično pa se na površini pojavi madež. Najprej s prsti odstranite čim večji del nalepke. Nato v olje pomočite v gobico in z njo nežno zdrgnite površino. Na koncu ostanke olja odstranite s čisto krpo in embalažo operite pod tekočo vodo ali v pomivalnem stroju.

2.    Odstranjevanje nalepk z vročo milnico

Najprej zamašite odtok, nato pa v pomivalno korito nakapljajte malce detergenta za pomivanje posode in dodajte vročo vodo. V milnico potopite steklene kozarce in plastične embalaže, s katerih želite odstraniti nalepke in ostanke lepila, ter počakajte najmanj 15 minut. Na koncu embalažo zdrgnite z gobico ali s ščetko.

3.    Odstranjevanje nalepk s pomočjo sušilnika za lase

Toplota močno olajša odstranjevanje nalepk, zato si lahko pomagate kar s sušilnikom za lase. Sušilnik vklopite in ga približajte nalepki, nato pa počakajte približno pol minute. Na koncu nalepko preprosto odstranite s prsti/nohti ali s staro kartico.

4.    Odstranjevanje nalepk z izopropilnim alkoholom

S prsti odstranite čim večji kos nalepke. Nato vzemite papirnato brisačo ter jo pomočite v izopropilni oziroma čistilni alkohol in jo položite na ostanke lepila. Počakajte približno 5 minut, da lahko alkohol raztopi lepilo, na koncu pa območje preprosto zbrišite z istim kosom papirnate brisače. Če pri roki nimate izopropilnega alkohola, lahko uporabite kar vodko.

5.    Odstranjevanje nalepk z arašidovim maslom

Ta metoda je na prvi pogled malce nenavadna, vendar lahko tisti, ki so jo preizkusili, potrdijo, da arašidovo maslo nalogo opravi z odliko. Maščobe v arašidovem maslu pomagajo zmehčati lepilo, ki ga lahko nato odstranite, ne da bi pri tem poškodovali embalažo. Nalepko, ki jo želite odstraniti, preprosto premažite z manjšo količino arašidovega masla. Počakajte približno 5 minut, nato pa ostanke arašidovega masla odstranite s papirnato brisačo. Za še boljše rezultate lahko kozarec/embalažo na koncu potopite še v vročo milnico (glejte postopek, opisan zgoraj).

6.    Odstranjevanje nalepk z acetonom

Aceton ni uporaben samo za odstranjevanje laka za nohte, ampak tudi za odstranjevanje nalepk z embalaž. Tudi pri tej metodi je najbolje uporabiti papirnato brisačo, prepojeno z acetonom, ki jo za krajši čas položite na nalepko, ki jo želite odstraniti.

7.    Odstranjevanje nalepk s kisom

Možnosti uporabe kisa se zdijo skorajda neomejene. Posebno alkoholni kis je izjemno uporaben pri najrazličnejših gospodinjskih opravilih, na primer pri čiščenju školjke, odstranjevanju vodnega kamna s pip in pri odmaševanju odtokov. Zelo prav pa vam lahko pride tudi pri nalepkah, ki jih je težko odstraniti. Embalažo preprosto namočite v kis in počakajte približno 15 minut. Če je lepilo posebno močno, lahko alkoholni kis pred uporabo malce segrejete, saj bo to še nekoliko olajšalo odstranjevanje nalepke in lepila. Koščke nalepke ali lepila, ki na embalaži ostanejo tudi po namakanju, lahko na koncu odstranite z gobico, ki ste jo pomočili v kis. Priporočamo uporabo zaščitnih rokavic, da ne razdražite kože na rokah.