Potlačena jeza: vzroki, znaki & 5 koristnih nasvetov

Karmen Jordan
-
0
Potlačena jeza: vzroki, znaki & 5 koristnih nasvetov

Potlačena jeza lahko privede do slabe samopodobe, samosabotaže, anksioznosti, depresije in sorodnih težav, včasih pa celo do fizične bolečine. Poleg tega lahko potlačena jeza uniči odnose.

Potlačitev jeze ni zavestna izbira. V ozadju so nezavedni mehanizmi, zato se številni ljudje pogosto niti ne zavedajo, koliko potlačene jeze skrivajo v sebi. Prvi korak je zato ozaveščanje potlačene jeze in razumevanje vzrokov, ki so privedli do tega, da ste globoko v sebi prepričani, da morate jezo za vsako ceno potlačiti oziroma skriti pred svetom in pred sabo. Šele nato pridejo na vrsto tehnike, ki vam lahko pomagajo pri tem, da se naučite zdravega, produktivnega izražanja jeze.

Vzroki za potlačevanje jeze

Jeza je praktično univerzalno čustvo, ki ga pozna večina ljudi. Če pogosto zatrjujete, da nikoli ne občutite jezo, je verjetnost za to, da si prikrivate resnico, precejšnja. Morda ste se že v otroštvu naučili, da je jeza »prepovedano čustvo«. To se posebno pogosto zgodi pri deklicah, pri katerih je izražanje jeze še vedno manj sprejemljivo kot pri dečkih. Tisto, kar je v resnici jeza, se tako na površini pogosto kaže kot žalost.

Nagnjenost k potlačevanju jeze je lahko povezana tudi s travmatičnimi izkušnjami. Otroci, ki se jim zgodi nekaj travmatičnega, imajo namreč pogosto občutek, da so za to vsaj deloma krivi tudi sami. Pri tem nemalokrat občutijo sram, občutke jeze pa usmerijo proti sebi.

Potlačevanje jeze je zelo pogosto tudi pri ljudeh s perfekcionističnimi tendencami in pri tistih, ki si nenehno prizadevajo za to, da bi ugajali vsem. Težava pa je poleg tega nemalokrat prisotna pri ljudeh, ki so nagnjeni k intelektualizaciji čustev. Tako k svojim čustvenim odzivom pristopijo malodane znanstveno. Poskušajo jih razčleniti, racionalizirati – pri tem pa si ne dovolijo, da bi jih najprej v polnosti občutili.

Na nezmožnost izražanja jeze lahko vpliva tudi položaj v družbi. Nekateri ljudje imajo namreč zaradi svojega položaja občutek, da si ne morejo dovoliti izraziti jeze.

Tipični znaki potlačene jeze

Ali ste pogosto cinični/sarkastični? Ste morda pogosto žalostni, vendar praktično nikoli ne občutite jeze? Težko izražate svoja čustva? Se pogosto izognete neposrednim konfrontacijam, tudi ko vas nekaj zelo muči? Se dosledno izogibate pogovoru o bolečih temah in poskušate za vsako ceno preusmeriti pozornost? Ali občutite zelo močno potrebo po popolnem nadzoru nad vsemi vidiki svojega življenja? Vas pogosto mučijo glavoboli oziroma bolečine v različnih delih telesa? So vaše mišice nenehno napete? Vam je takrat, ko se vam drugi odprejo, običajno zelo nelagodno? Se v odnosih težko postavite zase in začrtate jasne meje? Ste pogosto zelo kritični do sebe? Se takrat, ko se ne počutite najbolje, pogosto izolirate? Ali lahko ure in ure ali celo več dni premlevate o nečem, kar vas je razburilo, čeprav bi večina ljudi to označila za malenkost?

Če ste na večino vprašanj odgovorili pritrdilno, se v vas najverjetneje skriva precej potlačene jeze.

Kako ukrepati?

1.      Spoznajte svojo jezo in vzroke za njeno potlačevanje

Ko občutite »negativno« čustvo, ga poskušajte analizirati (npr. s pomočjo pisanja dnevnika). Razmislite, za kaj natančno gre. Ali ste resnično žalostni ali vas muči predvsem jeza, ki si je ne upate izraziti? Obenem ozavestite svoja prepričanja, povezana z jezo. Kako dojemate druge ljudi, ki dajo okolici vedeti, da so jezni? Jih obsojate? Morda nanje gledate zviška? Nato se poskušajte spomniti, kakšna sporočila, povezana z jezo, ste prejemali kot otroci. Ste bili pogosto okregani, ko ste poskušali pokazati, da ste jezni? Vam je bilo (implicitno) sporočeno, da morate jezo skriti?

2.      Čustvo povežite s telesnimi občutki

Vedno več študij potrjuje, da nepredelana čustva pogosto »shranjujemo« v telesu. Ko se boste naučili prepoznavati jezo, vam svetujemo, da postanete bolj pozorni na telesne občutke, ki jih jeza sproža (npr. pospešen srčni utrip, zadihanost, omotičnost, napetost v prsnem košu, povišan krvni tlak, omotičnost ali bolečine v mišicah). Ta korak je zelo pomemben. Ko spoznate, koliko škode lahko potlačena in nepredelana jeza povzroči telesu, boste precej bolje razumeli, kako pomembno je izražanje jeze.

3.      Pri sproščanju napetosti si pomagajte s telesno aktivnostjo

Jeza je »visokoenergetsko čustvo«. Telesna aktivnost je lahko zato odlična metoda za sproščanje nakopičene jeze. Če ugotovite, da v sebi skrivate ogromno potlačene jeze, je vsekakor zelo priporočljivo, da čim prej poiščete obliko vadbe, ki vam bo ustrezala, saj se lahko tako znebite vsaj dela bremena, ki ga nosite.

4.      Na jezo poskušajte pogledati kot na koristen opozorilni znak

Namesto da jezo odrivate, poskušajte nanjo pogledati kot na dragocen opomnik. Razmislite, česa vas poskuša jeza naučiti oziroma na kaj vas poskuša opozoriti. Če na primer jezo pogosto občutite med interakcijo s specifično osebo, je jeza morda znak, da je ta odnos bolje prekiniti ali ga omejiti na najnujnejše stike. Ko jeze ne boste več dojemali izključno negativno, bo nevarnost za potlačevanje tega čustva precej manjša.

5.      Izrazite, kaj potrebujete oziroma česa si želite Podobno kot potlačevanje jeze so tudi izbruhi jeze skrajnost. Pomembno je, da se zavedate, da obstaja vmesno območje, ki omogoča, da izrazite svoja čustva, ne da bi morali pri tem kričati, divjati, razbijati itn. Namesto da obtožujete, kar pri ljudeh pogosto sproži defenzivnost, se raje osredotočite nase, npr. »Jezen sem, ker si že dolgo želim XYZ in ker se mi zdi, da je to nekaj, kar resnično potrebujem.« Gre torej za asertivno izražanje jeze in želja/potreb, s katerim se izognete negativnim posledicam potlačene jeze, ne da bi se morali za to zatekati k agresiji.

Parkirišča polna izpraznjenih, zapuščenih Tesel zaradi mraza

Bodi Eko
-
0
Parkirišča polna izpraznjenih, zapuščenih Tesel zaradi mraza

Parkirišča po Združenih državah Amerike so polna zapuščenih električnih vozil Tesla, ki so se jim zaradi mraza izpraznile baterije in so v nevoznem stanju.

Zimske nevihte in nizke temperature so pretekli teden prizadele Združene države Amerike, pri čemer je na milijone ljudi prizadel močan snežni metež.

Ko so se vozniki v Chicagu in Illinoisu zbudili v zmrznjena jutra, so jih na parkiriščih čakala nedelujoča električna vozila Tesla. Mnogi so morali svoja vozila zapustiti na javnih parkiriščih pri -18°C.

Za odvoz vozil, ki jim ni uspelo priti do polnilnice ali se jim baterija izpraznila čez noč so poskrbele mestne oblasti s pomočjo vlečnih služb, medtem ko so se okoli mestnih polnilnih postaj začele nabirati dolge vrste.

Nekateri vozniki so pojasnili, da je čas polnjenja dragih jeklenih konjičkov znašal od 45 minut do dveh ur, kar je mnoge prisililo v čakanje v mrazu in izpraznjnene baterije, še preden so prišli do polnilnice.

Zamrznej električni avtomobil Tesla

V zelo hladnih zimskih razmerah je sicer znana, da lahko pride do odpovedi baterij in akumulatorjev v klasičnih avtomobilih. Električnim avtomobilom naj bi se tako zmanjšal doseg za 10 do 20 odstotkov, kar je povezano z litij-ionsko baterijo in kemičnimi reakcijami.

Na družbenih omrežjih so bili videti tudi videoposnetki, ki prikazujejo ljudi, kako poskušajo odpreti vrata svojih Tesel, a jim debela plast ledu preprečuje dostop do ročaja.

Strokovnjaki pozivajo lastnike električnih vozil, naj uporabljajo pripadajoče mobilne aplikacije, da jim pomagajo dostopati do svojih avtomobilov v nizkih temperaturah.

Z njimi lahko predgrejejo notranjost vozila, kot tudi uporabljajo nastavitve za odmrzovanje in odrositev avtomobila. Nekatere od teh funkcij lahko tudi “predgrejejo” visokonapetostno baterijo, če je to potrebno.

Kazni za lastnike psov, ki ne pobirajo iztrebkov. Izsledili jih bodo preko DNK evidence.

Bodi Eko
-
0
Kazni za lastnike psov, ki ne pobirajo iztrebkov. Izsledili jih bodo preko DNK evidence.

Lastniki psov v Bolzanu v severni Italiji, morajo plačati 65€ za DNK test, ki ga bo lahko policija uporabila za iskanje lastnikov pasjih iztrebkov.

Lastniki psov v Bolzanu morajo za svoje pasje ljubljenčke opraviti test DNK, saj oblasti v severnoitalijanski provinci zaostrujejo boj proti veliki količini pasjih iztrebkov na ulicah mest.

Rezultati brisov bodo vneseni v bazo podatkov, ki jo lahko nato uporabi policija pri iskanju krivcev in njihovih lastnikov. Dokazi bodo uporabljeni za kaznovanje lastnikov z globo med 292€ in 1.048€.

Zakon veleva, da 45.000 psov v provinci, ki leži v goratem območju Trentino-Alto Adige, opravi DNK test v veterinarski kliniki do konca leta 2023, ko zakon stopi v veljavo. Po poročilih italijanskih medijev se je doslej odzvalo le okrog 5.000.

Ukrep je naletel na precej negativen odziv, še posebej med lastniki psov, ki vestno čistijo iztrebke svojih ljubljenčkov in so sedaj dolžni plačati 65€ za test.

Poleg tega so se pojavila vprašanja o tem, kako bodo upravljala to kompleksno in drago pobudo, še posebej, če bodo krivci brezdomci ali turisti, ki jih v tej provinci ne manjka skozi vse leto.

“Lažje rečeno kot storjeno,” je povedala Madeleine Rohrer iz lokalne stranke Zelenih za časopis Il Giornale. “To bo le dodaten strošek za občino in policijo, ki ima še veliko drugih opravil.”

Arnold Schuler, provincialni svetnik, je dejal, da je baza podatkov še vedno “v fazi razvijanja” in da so našli dodatne veterinarje, ki bodo pomagali izvajati DNK teste. “Na ta način olajšujemo registracijo hišnih ljubljenčkov za vse,” je povedal za Rai novice.

DNK testi bodo obvezni in lastnike, ki ne bodo registrirali svojih ljubljenčkov, čakajo visoke kazni, je povedal Paolo Zambotto, direktor veterinarskega oddelka v Bolzanu, za Il Giornale.

Društva za zaščito živali so organizirala peticije, ki so pozivale k razveljavitvi zakona pred rokom 31. decembra. “Najzanimivejše je, da so peticijo podpisali številni ljudje, ki nimajo psov,” je za lokalno spletno stran Altoadige.it decembra povedal Filippo Maturi, predsednik Assopets, združenja za zaščito lastnikov živali. “To je nepravičen zakon, ki ne rešuje problema in ki ima predvsem ogromne stroške upravljanja.”

Rak pred 50. letom vedno pogostejši – kaj je krivo za to?

Karmen Jordan
-
0
Rak pred 50. letom vedno pogostejši – kaj je krivo za to?

V znanstveni reviji BMJ Oncology je bila pred nedavnim objavljena študija, posvečena analizi pogostosti rakavih obolenj pri mlajši populaciji oziroma pri osebah, mlajših od 50 let. Raziskovalci so ugotovili, da se je od leta 1990 do leta 2019 pogostost raka pri tej populaciji v globalnem merilu povečala za skoraj 80 odstotkov.

Učinkovitejši presejalni testi eden izmed razlogov za tako drastično spremembo

Podatek, da se je pogostost raka pri ljudeh, ki še niso dopolnili 50 let, v manj kot treh desetletjih povečala za kar 79,1 odstotka, je na prvi pogled zelo zaskrbljujoč, toda strokovnjaki opozarjajo, da situacija morda vendarle ni tako črna. Eden izmed razlogov za tako veliko spremembo naj bi bili namreč učinkovitejši presejalni testi, ki omogočajo zgodnejše odkrivanje bolezni. To pomeni, da je bil v preteklosti oziroma še pred nekaj desetletji rak pri tistih, ki so za to boleznijo zboleli relativno mladi, pogosto diagnosticiran pozno, ko je bolezen že močno napredovala in se razsejala po telesu, kar je seveda močno zmanjšalo možnosti za ozdravitev.

Največ žrtev med mlajšimi od 50 let je terjal rak dojk

Baza, ki je bila uporabljena pri analizi, je vsebovala podatke za prebivalce 204 držav. Raziskovalci so ugotovili, da se je v proučevanem obdobju število smrti zaradi raka pri ljudeh, pri katerih je bila bolezen odkrita med 18. in 49. letom, povečalo za 27,7 odstotka. Analiza je obenem razkrila, da je bil za odrasle, pri katerih je bil rak diagnosticiran pred 50. letom, najpogosteje usoden rak dojk. Povečanje pogostosti raka dojk pri mlajši generaciji (starost < 50 let) je bila posebno izrazita v Aziji. Tudi ta trend se deloma pripisuje boljšim metodam za zgodnje odkrivanje raka, vendar naj bi bil v veliki meri povezan tudi z dejstvom, da so v zadnjih desetletjih v številnih azijskih državah privzeli zahodnjaški način življenja, ki praviloma vključuje precej bolj nezdrave navade, povezane s prehranjevanjem, gibanjem itn.

Raziskave pojavnosti raka pri mlajših od 50 let

Rak dojk pogostejši tudi v državah brez presejalnih programov

Čeprav ni mogoče zanikati, da je povečanje števila diagnoz deloma povezano s presejalnimi testi, v povezavi z rakom dojk ne moremo spregledati podatka, da se je število primerov pri osebah, mlajših od 50 let, povečalo tudi v nekaj državah, v katerih vsaj za zdaj še niso uvedli posebnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka dojk. To nakazuje, da so vsaj pri raku dojk pomembnejši drugi dejavniki, na primer večja razširjenost hormonske kontracepcije. Upoštevati pa je treba tudi dejavnike, kot sta pogostost uživanja alkohola in pogostost telesne aktivnosti. Gre za dejavnika, ki se zdita na prvi pogled povsem nepovezana z rakom dojk, toda raziskave kažejo, da tako pomanjkanje gibanja kot pogosto uživanje alkohola povečata tveganje za to vrsto raka.

Rast prebivalstva ali vse bolj nezdrave navade?

Pri interpretaciji podatkov ne moremo mimo tega, da pri analizi niso bile upoštevane demografske spremembe: gre za absolutne številke, ki ne upoštevajo pospešene rasti populacije in fenomenov, kot je staranje prebivalstva. Obenem ne smemo zanemariti podatka, da je bilo povečanje smrtnosti zaradi rakavih obolenj pri ljudeh, mlajših od 50 let, bistveno manj izrazito od povečanja števila diagnoz. Če upoštevamo rast prebivalstva v proučevanem obdobju se je smrtnost zaradi raka pri osebah, starih 18–49 let, celo zmanjšala. Seveda pa vse to ne pomeni, da življenjski slog ne igra pomembne vloge. Leta 2019 so bili namreč glavni dejavniki tveganja za rakava obolenja pri osebah, ki še niso dopolnile 50 let, nezdrava prehrana, pogosto uživanje alkohola in kajenje.

Koliko plastike zaužijemo s pitjem vode iz plastenk?

Karmen Jordan
-
0
Koliko plastike zaužijemo s pitjem vode iz plastenk?

Znanstveniki z dveh uglednih ameriških univerz (Columbia in Rutgers) so odkrili, da vsebuje voda iz plastenk kar približno 100-krat več plastičnih nanodelcev, kot se je domnevalo do nedavnega. To odkritje je znanstvenike tako šokiralo, da so tudi sami močno omejili kupovanje vode v plastenkah …

V litru vode v povprečju skoraj četrt milijona drobnih delcev plastike

Analiza vzorcev je razkrila, da liter vode iz plastenk, ki so naprodaj v trgovinah, v povprečju vsebuje skoraj 250.000 mikro- in nanodelcev plastike. Že mikrodelci so zelo majhni, večinoma nezaznavni s prostim očesom, nanodelci pa so še nekoliko manjši in povsem nevidni, razen če uporabimo mikroskop. Tako se lahko zdi voda iz plastenk povsem čista, saj naše oko ne more zaznati ogromnega števila plastičnih delcev, ki jih skriva.

Pri nekaterih znamkah v litru vode odkrili tudi do 400.000 plastičnih delcev

Znanstveniki so sicer že dlje časa domnevali, da vsebuje voda iz plastenk zelo veliko mikroskopsko majhnih delcev plastike, vendar so bile ocene kljub temu precej skromnejše od dejanskih rezultatov. Pri analizi, ki je bila izvedena, so raziskovalci uporabili mikroskop z dvojnim laserjem, kar jim je omogočilo zaznavo in kategorizacijo plastičnih delcev. Analizirana je bila voda iz plastenk treh priljubljenih znamk, pri čemer so raziskovalci pri vsaki znamki uporabili pet različnih plastenk. Koncentracija delcev je nihala od 110.000 pa vse do 400.000 delcev na liter vode, pri čemer je povprečje znašalo 240.000 delcev plastike na liter vode. Izsledki so bili predstavljeni v študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

Pitje iz plastenke

Proučevanje prisotnosti nanodelcev do nedavnega zanemarjeno

Predhodne analize so se osredotočale predvsem na mikroplastiko. Kot omenjeno, gre za delce, ki so nekoliko večji od nanodelcev: največji so veliki približno 5 milimetrov in jih je mogoče zaznati tudi s prostim očesom, medtem ko manjših mikrodelcev plastike človeško oko ne more več zaznati. Kot je mogoče prebrati v najnovejši študiji, je bilo v vodi iz plastenk, ki je bila analizirana, odkritih precej več nanodelcev kot mikrodelcev, in sicer od 10- do 100-krat več. Kot se zdi, so bile za večino plastičnih delcev v vodi krive plastenke, vendar naj bi vse prej kot zanemarljiv delež prispevali tudi filtri, ki temeljijo na principu reverzne osmoze.

Konkretne znamke niso bile navedene

Avtorji študije niso želeli izpostaviti proizvajalcev, katerih izdelki so bili analizirani. Preden začnejo navajati konkretne znamke, želijo namreč analizirati tudi vodo iz plastenk drugih proizvajalcev, saj je mogoče domnevati, da bo stanje podobno.

Kako škodljiva je v resnici mikro- in nanoplastika?

Proizvajalci vode v plastenkah se v odzivih na študijo sklicujejo na to, da še vedno ni povsem jasno, ali lahko mikro- in nanodelci plastike negativno vplivajo na človeško zdravje oziroma kako zelo škodljivi so ti delci. Drži sicer, da znanost še ni ponudila enotnega, dokončnega odgovora, toda kot vse kaže, drobni delci plastike najverjetneje niso tako nedolžni, kot poskušajo prikazati tisti, ki so v veliki meri krivi za to, da postaja (tudi) človeško telo odlagališče mikro- in nanoplastike.

Težave se je treba lotiti pri izvoru

O tem, da je smiselna previdnost, priča tudi že omenjeno dejstvo, da so se avtorji študije po tem, ko so videli rezultate analize, odločili karseda omejiti pitje vode iz plastenk. Toda čeprav vsebuje voda iz plastenk bistveno več drobnih delcev plastike, kot se je domnevalo doslej, zgolj izogibanje vodi iz plastenk ni dovolj. Številne študije so pokazale, da so oceani polni drobnih plastičnih delcev, podobno pa velja tudi za najrazličnejše prehranske izdelke in celo za vodo iz pipe. Tako se zdi, da kot posamezniki nimamo veliko moči. Če želimo zmanjšati količino plastike, ki se znajde v našem telesu, se je treba težave lotiti pri izvoru, torej pri sami proizvodnji plastičnih izdelkov. Trenutno se vsako leto proizvede več kot 430 milijonov ton plastike. Dokler se ta številka ne bo občutno zmanjšala, se bomo zelo težko izognili mikro- in nanodelcem plastike – ne glede na to, kako previdni smo.

Drino ponovno preplavile smeti

Karmen Jordan
-
0
Drino ponovno preplavile smeti

Prebivalci Višegrada se morajo zdaj že skoraj tradicionalno najmanj dvakrat letno spopasti z zelo neprijetno težavo. Prav v bližini tega starodavnega bosansko-hercegovskega mesta se namreč v Drini pogosto nakopiči ogromna količina smeti. Te smeti se nato ujamejo za pregrado oziroma za jezom, ki ga je namestila lokalna hidroelektrarna, zato se morajo delavci lotiti zamudnega in napornega odstranjevanja. Konec decembra se je znana zgodba ponovila. Lokalne okoljevarstvene organizacija opozarjajo, da je skrajni čas za ukrepanje – med drugim tudi zato, ker pogled na Drino, polno smeti, odganja turiste.

Za težavo v največji meri kriva divja odlagališča odpadkov

Glavni razlog za ponavljajoče se težave so črna oziroma nelegalna odlagališča odpadkov, ki so na območju Zahodnega Balkana še vedno močno razširjena. Ogromno odpadkov z divjih odlagališč konča v Drini oziroma v njenih pritokih, precejšen del teh odpadkov pa nato doseže tudi Savo in Donavo. Z onesnaženostjo rek zaradi nelegalnih odlagališč odpadkov se morajo tako spopadati številni prebivalci Balkana, toda v Višegradu imajo posebno veliko težav. Predvsem pozimi in na začetku spomladi reka pogosto naraste in naplavi ogromno odpadkov z divjih odlagališč, zaradi že omenjene pregrade, ki jo je namestila hidroelektrarna, pa se ti odpadki nato ne morejo pomakniti naprej po reki, zato jih je treba odstraniti ročno. Podobe Drine, popolnoma prekrite z odpadki, ki jih pogosto delijo tudi svetovni mediji, so vse prej kot prijetne na pogled. Tako ni presenetljivo, da si turisti, ki so nameravali obiskati Višegrad, pogosto premislijo.

Delavci morajo za odstranitev odpadkov garati več tednov

Kot omenjeno, se zgodba v Višegradu ponovi najmanj dvakrat letno. Za to, da se znebijo večine smeti, ki so se ujele, pa delavci praviloma potrebujejo več tednov. Med odpadki je mogoče najti najrazličnejše predmete – od plastenk do starih gum, rabljenih gospodinjskih aparatov, zarjavelih sodov in lesa. Nemalokrat pa Drina naplavi tudi mrtve živali.

Jez elektrarna na reki Drini

Letno odstranijo kar približno 10.000 m3 smeti

Člani lokalne okoljevarstvene organizacije so prepričani, da so težave posledica nesposobnosti politikov oziroma njihove nepripravljenosti, da bi sprejeli ustrezne ukrepe za zaščito okolja. Kot običajno se je tudi tokrat v bližini višegrajske hidroelektrarne nakopičilo približno 5000–6000 kubičnih metrov mešanih odpadkov. Stanje je sicer posebno slabo dvakrat letno, vendar to ne pomeni, da v vmesnih obdobjih Višegrajčani nimajo težav s smetmi. Drina pogosto tudi med letom s sabo prinese vse prej kot zanemarljivo količino odpadkov, zato so delavci, ki so zadolženi za njihovo odstranjevanje, praktično vseskozi v pripravljenosti.

Smaragdna lepotica izgublja nekdanjo slavo

Prizori so posebno žalostni, ker je Drina sicer znana po svoji čudoviti smaragdni barvi. Njeno lepoto lahko občudujemo na številnih razglednicah, ki seveda prikrivajo temno plat zgodbe, s čimer pa imajo višegrajske turistične agencije precej več težav, saj postaja realnost preveč očitna. Turistov ne odbija samo vse prej kot neprijeten pogled na reko, ampak tudi zelo neprijeten vonj, ki je posledica akumulacije tolikšne količine odpadkov.

Sežiganje odpadkov ogroža zdravje Višegrajčanov

Višegrajčani se vse bolj bojijo tudi za svoje zdravje. Približno 10.000 kubičnih metrov odpadkov, ki jih delavci v bližini Višegrada letno odstranijo iz Drine, nato konča na mestnem odlagališču odpadkov. Ti odpadki se zažgejo, pri čemer seveda nastaja ogromno dima in škodljivih emisij. Velika količina škodljivih izpustov v različnih oblikah naj bi nato ponovno dosegla Drino. Ta je tako neposredno po odstranitvi odpadkov na pogled morda čistejša, vendar je najverjetneje še vedno močno onesnažena. Okoljevarstvena organizacija Eko Centar Višegrad namerava zato od marca dalje redno analizirati vzorce vode iz Drine, saj aktivisti domnevajo, da se je v reki nakopičilo ogromno strupenih oziroma škodljivih snovi.

Druge občine bi morale prevzeti svoj del bremena

Za celostno, dolgoročno rešitev bo najverjetneje potrebnih precej sredstev in energije, vendar so okoljevarstveniki prepričani, da bi lahko z določenimi ukrepi v relativno kratkem času dosegli ogromno. Verjamejo, da bi morale občine, skozi katere teče Drina, preden doseže Višegrad, namestiti podobne bariere, s katerimi bi vsaj deloma ustavile smeti, nato pa organizirati njihovo odstranjevanje. Proces odstranjevanja odpadkov bi bil tako precej učinkovitejši, obenem pa bi to občutno razbremenilo Višegrad.

Morskim psom grozi izumrtje zaradi prekomernega ribolova

Bodi Eko
-
0
Morskim psom grozi izumrtje zaradi prekomernega ribolova

Morski psi, starodavni varuhi oceanov, se soočajo s kruto usodo. Kljub tisočletjem kljubovanja raznovrstnim spremembam na Zemlji, se sedaj soočajo z grožnjo, ki jo povzroča človek s prekomernim ribolovom v oceanih.

Napori za ohranjanje vrst in prepovedi ribolova jim morda ne bodo mogli več premagati

Nedavna študija kaže zaskrbljujoče stanje: stopnja smrtnosti morskih psov po vsem svetu zaradi prekomernega ribolova narašča. Med letoma 2012 in 2019 so se smrti morskih psov zaradi ribolova povečale iz 76 milijonov na 80 milijonov letno, pri čemer je bilo več kot 30% vključenih vrst, ogroženih z izumrtjem. Ta zaskrbljujoč trend se nadaljuje kljub intenziviranim konzervacijskim prizadevanjem in predpisom.

Neučinkovitost prepovedi lova

Ključni poudarek ohranjanja morskih psov je bil boj proti finningu – brutalni praksi odstranjevanja plavuti morskih psov, kjer nato preostanek telesa zavržejo. Čeprav je že več kot 70% držav uvedlo prepovedi finninga, kot poroča New York Times, so ti ukrepi nenamerno prispevali k povečanemu povpraševanju po mesu morskih psov. Posledično se morski psi še vedno lovijo in ubijajo v izredno velikih številkah, kar negira predvideni učinek prepovedi.

“Priča smo zmanjšanemu povpraševanju po plavutih morskih psov in povečanemu povpraševanju po mesu teh morskih živali, pri čemer sta Brazilija in Italija glavni potrošnici. Ker je meso morskih psov razmeroma poceni nadomestek za druge vrste rib, se pojavlja veliko napačnega označevanja sestavin na izdelkih, zaradi česar potrošniki jedo meso morskih psov brez da bi vedeli,” je povedal soavtor študije Leonardo Feitosa, morski biolog na UC Santa Barbara, za Earth.

“Učinkoviti konzervacijski ukrepi za morske pse so pogosto ovirani zaradi pomanjkanja ozaveščenosti skupnosti in projektov skrbništva,” je povedala soavtorica študije Nidhi D’Costa, raziskovalka morskih psov na Dalhousie. “To je še posebej ključno v državah, kjer so majhna ribištva glavni povzročitelj smrtnosti morskih psov.”

Morski psi ribolov finning

Globalni problem, ki narašča

Kriza pa ni lokalizirana, ampak obsega populacijo morskih psov po celem svetu, pri čemer so države, kot so Indonezija, Brazilija in Malezija med glavnimi žarišči smrtnosti morskih psov, poroča The Washington Post. Mednarodni trg z izdelki iz morskih psov, vključno z mesom in plavutmi stanje vsako leto poslabšuje.

Presenetljivo je, da se morski psi pogosto znajdejo v vsakdanjih izdelkih in hrani, vključno z lepotnimi izdelki in ocvrtimi ‘ribjimi’ palčkami s krompirčkom, ne da bi potrošniki sploh vedeli za to, poroča National Geographic.

Celovite prepovedi in rezervati

Kljub na videz nerešljivi situaciji pa obstaja upanje. Študije so pokazale, da lahko celovite prepovedi ribolova morskih psov in ustanovitev rezervatov oziroma varovanih območij za morske pse znatno zmanjšajo stopnjo smrtnosti. Države, kot sta Maldivi in Bahami, kjer cveti turizem morskih psov, so primer uspešnih strategij ohranjanja. Ti naravni rezervati ne ščitijo le morskih psov, ampak tudi krepijo lokalna gospodarstva prek ekoturizma.

Potrebno bo še več ozaveščanja javnosti

Trenutne razmere kličejo po bolj učinkovitih in ciljnih konzervacijskih ukrepih. Spodbujanje trajnostnih ribolovnih praks in izobraževanje potrošnikov o izdelkih, pridobljenih iz morskih psov, so tako ključnega pomena za ohranjanje ogroženih vrst.

5 idej za uporabo maroške vulkanske gline (»rhassoul«) v lepotni rutini

Karmen Jordan
-
0
5 idej za uporabo maroške vulkanske gline (»rhassoul«) v lepotni rutini

Maroška vulkanska glina, znana tudi kot rhassoul, izvira iz gorovja Atlas. Podobno kot bentonitna glina lahko tudi maroška vulkanska glina pomaga pri nečisti koži in drugih težavah, povezanih s kožo – pa tudi pri težavah z lasmi. Vendar pa je maroška vulkanska glina še precej bolj cenjena. Nevarnost za razdraženo, izsušeno kožo in štrenaste lase je pri uporabi te vrste gline precej manjša.

Maroška vulkanska glina je zelo uporabna sestavine v domačih kozmetičnih pripravkih

Maroška vulkanska glina vsebuje ogromno mineralov, vključno s kalijem in magnezijem. Poleg tega lahko ustvari negativni naboj, kar poskrbi za zelo učinkovito odstranjevanje nečistoč.

V nadaljevanju vas čaka nekaj idej za uporabo maroške vulkanske gline »rhassoul« pri različnih težavah, povezanih s kožo in lasmi (upoštevajte, da ta vrsta gline ni primerna za uživanje).

Piling za odstranjevanje odmrlih kožnih celic

Za zdravo in lepo kožo je nujen občasni piling, ki poskrbi za odstranitev odmrlih kožnih celic, kar lahko prepreči/ublaži najrazličnejše kožne težave. Poleg tega piling spodbudi prekrvavitev, zato dobi koža zdrav sijaj.

Maroška vulkanska glina je odlična izbira za piling kože. Zaradi rahlo grobe teksture lahko učinkovito odstrani odmrle kožne celice, ne da bi kožo pri tem pretirano razdražila.

Za pripravo pilinga zmešajte 2 žlici maroške vulkanske gline, 70 gramov grenke soli in 60 mililitrov olja grozdnih pečk. Po želji pa lahko dodate še 10 kapljic eteričnega olja pomaranče. Sestavine zmešajte in z mešanico nežno, s počasnimi krožnimi gibi zmasirajte kožo na obrazu. Izperite s hladno vodo in nanesite vlažilno kremo.

Pomoč pri razširjenih in zamašenih porah

Če so vaše pore močno zamašene, vam svetujemo, da uporabite masko, pripravljeno iz 1 žlice maroške vulkanske gline in 2 kapljic eteričnega olja čajevca. Sestavinama dodajte čisto malo vode – toliko, da dobite pasto, ki jo nato nanesite na kožo. Ko se maska strdi, jo odstranite s hladno vodo. Maska bo iz por odstranila najrazličnejše nečistoče in poskrbela za to, da bo koža že na pogled precej čistejša.

Če pore na vašem obrazu niso zamašene, vendar vas moti, da so postale precej razširjene, pa svetujemo čiščenje kože z naravnim čistilnim sredstvom za obraz, pripravljenim iz 2 žlic maroške vulkanske gline, 50 gramov ovsenih kosmičev in 10 žlic eteričnega olja sivke. Sestavine zmešajte v kozarcu, ki ga zaprite s pokrovčkom. Pred čiščenjem obraza vzemite 1 žličko mešanice in ji dodajte nekaj kapljic vode, nato pa s pasto nežno očistite obraz.

Maroška vulkanska glina rhassoul

Odprava prhljaja

Maroška vulkanska glina je odlična tudi za piling lasišča. Poskrbela bo za odstranitev odmrlih kožnih celic in nečistoč, obenem pa bo pomagala pri uravnavanju izločanja maščob. Tako je lahko med drugim koristna tudi v boju s prhljajem.

Če se spopadate s prhljajem, zmešajte 1 žličko maroške vulkanske gline, 2 žlički jabolčnega kisa in malce vode. Dobljena pasta ne sme biti niti pregosta niti preredka. Ko ste zadovoljni s konsistenco, dodajte še 7 kapljic eteričnega olja čajevca in vse skupaj ponovno premešajte. Masko nanesite na lasišče, nato pa jo po 10 minutah temeljito izperite.

Pomiritev razdražene kože

Za pomoč pri ekcemu oziroma atopijskem dermatitisu in drugih težavah, za katere je značilna vneta, razdražena koža, priporočamo kombiniranje maroške vulkanske gline s polnomastnim kokosovim mlekom. Glini preprosto dodajte toliko kokosovega mleka, da dobite pasto, ki jo nato nanesite na razdražena območja. Ko se pasta posuši, jo odstranite s hladno vodo.

Suhi šampon in maska za lase

Maroška vulkanska glina se lahko uporablja tudi kot osnova za naravni šampon, ki ne zahteva izpiranja (t. i. suhi šampon). Tako lahko podaljšate cikle med posameznimi umivanji las. Priporočamo, da maroško vulkansko glino kombinirate z marantino moko. Preprosto zmešajte ½ skodelice gline in ½ skodelice moke. Za lepši vonj lahko suhemu šamponu dodate še nekaj kapljic eteričnega olja sivke. Če so vaši lasje temni, pa uporabite še 1 žličko kakava v prahu. Mešanico vtrite v lase ob lasišču in pustite, da glina in moka absorbirata presežek maščob.

Za posebno mehke, sijoče lase, ki se ne vozlajo, pa priporočamo masko iz 2 žlic maroške vulkanske gline, 2 žlic kokosovega olja in 2 žlic agavinega sirupa. Masko nanesite na lase, posebno na konice. Počakajte 5–10 minut, nato pa jo odstranite s hladno vodo.

Kako lahko izdelate naravni šampon za lase iz maroške gline si oglejte v spodnjem videu.

Tinktura iz ameriškega slamnika

Karmen Jordan
-
0
Tinktura iz ameriškega slamnika

Tinktura iz ameriškega slamnika je močan izvleček, ki je pridobil veliko priljubljenost pri tistih, ki želijo v polnosti izkoristiti tdravilne učinke rastline.

Ameriški slamnik vsebuje ogromno koristnih snovi, ki lahko pomagajo pri preprečevanju in lajšanju najrazličnejših težav, povezanih z zdravjem. Iz ameriškega slamnika je mogoče izdelati različne pripravke. Ena izmed možnosti je tinktura iz ameriškega slamnika. Postopek izdelave je zelo preprost in hiter. Če imate pri roki sveže ali posušene dele ameriškega slamnika, se lahko izdelave zato lotite kar sami.

Tinktura iz ameriškega slamnika za zdravje in odpornost

Tinktura iz ameriškega slamnika je močno zeliščno zdravilo z bogato zgodovino uporabe za krepitev imunskega sistema, zmanjšanje vnetja in izboljšanje splošnega zdravja. Z razumevanjem njenih koristi, metod priprave in pravilne uporabe lahko posamezniki izkoristijo polni potencial tega naravnega zdravila.

Namakanje delov ameriškega slamnika v alkoholu poskrbi za ekstrakcijo blagodejnih spojin, alkohol pa nato podaljša njihovo obstojnost. Poleg tega je tinktura zelo praktična za doziranje, saj niso potrebne posebne predpriprave. Ko boste potrebovali pomoč ameriškega slamnika, boste lahko nekaj kapljic tinkture preprosto dodali vodi in mešanico zaužili.

Navodila: Kako pripravimo tinkturo iz ameriškega slamnika

Izbira pravega ameriškega slamnika

Izbira ustrezne vrste ameriškega slamnika je ključna za pripravo učinkovite tinkture. Echinacea purpurea je pogosto prednostna zaradi visoke koncentracije aktivnih spojin. Zagotovite, da so rastline ekološko pridelane in brez pesticidov za najbolj kakovostno tinkturo.

Sestavine in oprema

Za pripravo tinkture iz ameriškega slamnika boste potrebovali:

  • Sveže ali posušene korenine, liste in cvetove ameriškega slamnika
  • Visoko odstotni alkohol (95%)
  • Steklen kozarec s tesno prilegajočim se pokrovom
  • Cedilo z drobno mrežico ali gazo
  • Temne stekleničke za shranjevanje

Postopek priprave

  1. Priprava ameriškega slamnika: Če uporabljate svež ameriški slamnik, naberite korenine, liste in cvetove. Temeljito jih očistite, da odstranite umazanijo in ostanke.
  2. Sesekljajte rastlinske dele: Rastlinske dele narežite na majhne koščke, da povečate površino za ekstrakcijo.
  3. Napolnite kozarec: Sesekljane dele ameriškega slamnika dajte v stekleni kozarec, napolnite ga do približno dveh tretjin.
  4. Dodajte alkohol: Alkohol prelijte čez sesekljane dele rastline, da bodo popolnoma prekriti. Alkohol deluje kot topilo za ekstrakcijo aktivnih spojin iz rastline.
  5. Zaprite in shranite: Kozarec tesno zaprite in ga shranite na hladnem in temnem mestu. Kozarec vsak dan pretresite, da bo izločilo čim več koristnih snovi iz rastline.
  6. Precedite tinkturo: Po 4-6 tednih tinkturo precedite skozi cedilo z drobno mrežico ali gazo v čist posodico.
  7. Shranjevanje tinkture: Precejeno tinkturo prelijte v temne stekleničke za shranjevanje. Stekleničke označite z datumom in vsebino.
Izdelava tinkture iz ameriškega slamnika

Najpomembnejše koristi ameriškega slamnika

Ameriški slamnik je najbolj znan po pozitivnem vplivu na imunski sistem. Uporablja se tako preventivno kot za hitrejše premagovanje prehlada, gripe in drugih (virusnih) okužb. Snovi, ki se skrivajo v ameriškem slamniku, lahko okrepijo imunski sistem in močno zmanjšajo tveganje za okužbe dihal.

Rastlina vsebuje ogromno antioksidantov, ki zmanjšujejo tveganje za oksidativni stres. Antioksidanti namreč zavirajo uničujoče delovanje prostih radikalov. S tem se zmanjša nevarnost za najrazličnejše kronične bolezni. Številne »sodobne bolezni« naj bi bile namreč v veliki meri povezane prav z oksidativnim stresom. Med najpomembnejše antioksidante, ki jih lahko najdemo v ameriškem slamniku, spadajo flavonoidi, cikorna kislina in rožmarinska kislina. Poleg tega pa je ameriški slamnik bogat z alkamidi, ki lahko okrepijo pozitiven vpliv antioksidantov. Tinktura iz ameriškega slamnika navadno vsebuje vse koristne spojine iz rastline.

Imunski sistem

Zaradi izjemno pozitivnega vpliva na imunski sistem se včasih v povezavi z ameriškim slamnikom omenjajo celo protirakavi učinki. Za zdaj sicer še ni na voljo dovolj študij oziroma metaanaliz, da bi bilo mogoče z gotovostjo potrditi tovrstno delovanje ameriškega slamnika, vendar so rezultati manjših raziskav nedvomno zelo obetavni (izvlečki ameriškega slamnika so večkrat uspešno uničili rakave celice). Med priljubljenimi pripravki za imunski sistem je tudi tinktura iz ameriškega slamnika.

Sladkorna bolezen

Pripravki iz ameriškega slamnika so lahko tudi dragocena naravna pomoč pri uravnavanju krvnega sladkorja. Prispevajo lahko k povečanju občutljivosti celic na inzulin, s čimer se zmanjša tveganje za sladkorno bolezen tipa 2.

Anksioznost

Nekateri si z izvlečki ameriškega slamnika pomagajo celo pri obvladovanju anksioznosti. Za pomirjajoč učinek rastline naj bi bili med drugim zaslužni alkamidi in rožmarinska kislina.

Veliko možnosti uporabe

Ameriški slamnik se lahko uporablja tudi za izdelavo pripravkov za zunanjo uporabo, na primer različnih mazil. Nega kože z izdelki, ki vsebujejo izvlečke ameriškega slamnika, lahko pomaga pri najrazličnejših kožnih težavah. Za blaženje težav s kožo pa so lahko koristni tudi pripravki iz ameriškega slamnika za notranjo uporabo, vključno s tinkturami. Ameriški slamnik lahko na primer pomaga pri blažjih in zmernih oblikah aken. Obenem lahko pripomore k boljši navlaženosti kože, s čimer se zmanjša tveganje za pospešeno nastajanje gubic. Koža je lahko tako po zaslugi ameriškega slamnika precej bolj mladostna.

Zdravilni pripravki iz šipka

Sara Lipovšek
-
0
Zdravilni pripravki iz šipka

Jesenski meseci so idealni za nabiranje zrelih šipkovih plodov. Na bližnjem travniku ali obrobju gozda lahko v tem času zasledimo čarobne živordeče plodove, ki jih je najprimernejše nabirati v popoldanskih urah. C vitamin, ki ga vsebujejo šipkovi plodovi, nam bo lahko pomagal odgnati marsikateri prehlad v teh hladnejših mesecih.

Zdravilne lastnosti šipka (latinsko Rosa canina) nam je podrobneje predstavila Nataša Špilak Fartelj. Zaupala nam je tudi kar nekaj koristnih receptov za pripravke iz šipka, ki se jih lahko zaradi enostavnosti priprave lotimo kar sami doma. Naša sogovornica je, kot sama pravi, strastna raziskovalka področja zdravega načina življenja in alternativnih pristopov k zdravljenju. Navdihujejo in zanimajo jo naturopatija, nutricionizem, ajurveda in Bachova cvetna terapija. Izobrazbo iz farmacije je nadgradila tudi s triletnim izobraževanjem na francoski šoli homeopatije pod vodstvom dr. Derviševiča in tujih predavateljev. Poleg tega pa je tudi lastnica trgovine za zdravo življenje v Murski Soboti, kjer lahko vsakodnevno izživi svoje poslanstvo ob pomoči drugim pri iskanju najučinkovitejših rešitev za njihovo zdravje.

Šipek za C vitamin

“Šipek slovi kot vsestranska zdravilna rastlina, brez posebnih neželenih stranskih učinkov. Poleg pektina in fruktoze vsebuje minerale, flavonoide, karotenoide ter askorbinsko kislino (vitamin C). Zaradi visoke vsebnosti vitamina C v plodovih so šipkovi pripravki redni spremljevalci prebolevanja raznih okužb, kot sta prehlad in gripa. Z njimi si lahko krepimo tudi splošno odpornost” nam svetuje. Šipek prav tako ugodno deluje na kožo. Šipkovo olje je zelo priljubljeno za nego, predvsem kože na obrazu, saj naj bi pripomoglo k zmanjšanju gub, pa tudi boljši vlažnosti in elastičnosti kože. Šipkov prah, pa naj bi ob uživanju pripomogel tudi k znižanju holesterola in krvnega tlaka.

Šipkovo olje za kožo

Sklepi in bolečine

“Nedavne raziskave kažejo, da lahko šipek zaradi vsebnosti galaktolipidov pomaga tudi pri vnetjih sklepov, saj naj bi blažil bolečine v sklepih in izboljšal gibljivost. Njegovo protibolečinsko delovanje pa naj bi bilo celo primerljivo z ibuprofenom” še pove Nataša Špilak Fartelj.

RECEPTI za pripravke iz šipka

Brezalkoholne pripravke iz šipka lahko uporabljajo tudi nosečnice in otroci. Za večjo previdnost ob uporabi, se je vseeno dobro posvetovati z osebnim zdravnikom. Pri pripravi pripravkov iz šipka bodimo pozorni, da temeljito odstranimo bele dlačice, ki so znotraj rdečega plodu. Ob zaužitju lahko namreč dražijo grlo in prebavila.

Šipkov čaj:

Vrelo vodo prelijemo čez polovico žličke zmečkanih plodov, pustimo stati 10–15 minut in precedimo. Skodelico šipkovega čaja popijemo nekajkrat na dan, privoščimo si 3 skodelice dnevno. Previdni bodimo pri pripravi čaja, saj kovina pospeši razpad vitamina C, zato čaja ne puščamo v kovinskih posodah.

Šipkov čaj

Zmleti plodovi šipa:

Iz plodov šipka si lahko pripravimo tudi izvrsten vitaminski pripravek, ki nam bo v zimskih dneh zagotavljal dovolj vitamina C. Šipkove plodove zmeljemo in jih vmešamo v med. Vsak dan pojemo 1 žlico šipkovega medu. Namesto plodov lahko uporabimo tudi zmleta semena šipka.

Marmelada iz šipka za imunski sistem:

Sestavine:

  • 500 g šipka
  • 3 manjša jabolka
  • 150 g sladkorja
  • 4 žlice limoninega soka
  • 1/2 žličke cejlonskega cimeta
  • 1/2 žličke klinčkov v prahu
  • 1/2 žličke ingverja v prahu

Priprava:

S šipkovih plodov odstranimo peclje. Plodove narežemo na manjše dele in odstranimo seme ter bele nitke. Temeljito operemo. Nato olupimo in očistimo jabolka, ki jih nato narežemo na krhlje ter dodamo šipku. Dolijemo še malo vode, dodamo še limonin sok in začimbe po okusu ter počasi kuhamo na nizki temperaturi. Pustimo na zmanjšanem ognju 30 minut, vse dokler se sestavine ne zmehčajo. Vse skupaj nato pretlačimo in precedimo. Dobljeno maso še enkrat zavremo in prelijemo v kozarce. Marmelado lahko zaužijemo samo ali pa kot namaz na kruhu, vsaj 2 žlički dnevno.

Šipek v prahu:

Plodove šipka posušimo, nato jih temeljito zmeljemo, tako da dobimo šipkov prah. Šipek v prahu  dodajmo v naše najljubše kosmiče, jogurt, smuti ali v sladico. Užijemo 1–2 čajni žlički dnevno za dober imunski sistem in energijo.

Sirup za krepitev odpornosti:

Sestavine:

  • 1 liter vode
  • 40g posušenih ali 100g sveže sesekljanih plodov šipka
  • 450g sladkorja

Priprava:

V posodo zlijemo vodo in dodamo šipek. Pokrijemo in počakamo do vretja. Nato zmanjšamo ogenj in še naprej kuhamo 20-30 minut. Po tem času precedimo in nepokrito kuhamo na zmernem ognju, tako da preostala tekočina počasi izpareva, vse dokler ne ostane približno 2 decilitra tekočine. Temu nato dodamo sladkor in kuhamo na nespremenjenem ognju še naprej, dokler se sladkor popolnoma raztopi. Nato prelijemo v steklenico, ki smo jo pred tem temeljito očistili in sterilizirali ter dobro zatesnimo. Steklenico s sirupom hranimo v suhem in temnem prostoru, po odprtju pa jo shranimo v hladilnik. Sirup je odličen za pripravo napitka, izvrstno pa se poda tudi k sladoledu ali k sladicam.

Šipkov liker:

Liker je zelo okusen napitek s številnimi zdravilnimi lastnostmi. Za pripravo potrebujemo:

  • čist in steriliziran kozarec s prostornino 4,25 l
  • 1 kg drobno nasekljanega šipka
  • 1,4 l žganja
  • 40 dag sladkorja
  • steklenica za liker

Priprava:

Šipek očistimo ter speremo pod tekočo vodo, odcedimo in postavimo na osvetljeno mesto, da se posuši. Posušenega zmeljemo v električnem sekljalniku za zelenjavo. V čist kozarec položimo izmenjaje sloj zdrobljenega šipka in nato sloj sladkorja, dokler mešanice ne porabimo do konca. Na šipek in sladkor prelijemo žganje ter kozarec zapremo s prozorno lepilno folijo, povrhu pa še s pokrovom. Kozarec hranimo v temnem in toplem prostoru 4 tedne, z vsakodnevnim stresanjem, da se sestavine dobro premešajo. Po 4 tednih zmes dobro precedimo čez bombažno krpo ali gazo, tako da odteče vsa tekočina, ki jo prelijemo v steklenico za liker.

Šipkov liker

Šipkovo vino:

Sestavine:

  • 1,5l  plodov šipka
  • 1,5 kg sladkorja
  • 3 l vode

Priprava:

Šipek očistimo pecljev in muhic ter vsak plod dvakrat do trikrat globoko zarežemo. Stresemo jih v večji kozarec za vlaganje ter prelijemo z ohlajeno vodo, ki smo jo zavreli s sladkorjem. Kozarec pokrijemo z gazo ter vsak dan premešamo. Po približno 7–9 dneh, ko vrenje preneha kozarec tesno povežemo s pergamentnim papirjem in ga shranimo na toplo mesto. Pustimo, dokler se plodovi ne posedejo na dno in se tekočina ne zbistri, kar lahko traja tudi dalj časa. Previdno, da ne skalimo tekočine, vino prelijemo v steklenice, zapremo z zamaškom ter hranimo na hladnem mestu. Kozarček na dan morda prežene zdravnika stran.

Za nego kože:

“Vitamin C v šipku pomaga tvoriti kolagen oziroma kolagenska vlakna, zato je tudi nepogrešljiv v boju proti gubam in neelastičnosti kože ter tkiv. Če hočemo imeti mladostno in sijočo kožo brez pigmentnih madežev, zamenjajmo kreme za obraz z oljem šipkovih semen in vsako jutro in večer nanesimo na rahlo vlažno kožo. Primerno je za vse tipe kože, saj regulira izločanje maščob. Odlično se obnese tudi pri negi brazgotin in strij.”

Maska za lase proti prhljaju in srbečemu lasišču:

Masko pripravimo tako, da zmešamo 10 kapljic šipkovega olja s pol žlice kokosovega olja. Vse skupaj razporedimo po celotnem lasišču ter pustimo delovati pol ure. Lase nato temeljito operemo s šamponom.

1...246247248...1.153Stran 247 od 1.153