Drino ponovno preplavile smeti

Prebivalci Višegrada se morajo zdaj že skoraj tradicionalno najmanj dvakrat letno spopasti z zelo neprijetno težavo. Prav v bližini tega starodavnega bosansko-hercegovskega mesta se namreč v Drini pogosto nakopiči ogromna količina smeti. Te smeti se nato ujamejo za pregrado oziroma za jezom, ki ga je namestila lokalna hidroelektrarna, zato se morajo delavci lotiti zamudnega in napornega odstranjevanja. Konec decembra se je znana zgodba ponovila. Lokalne okoljevarstvene organizacija opozarjajo, da je skrajni čas za ukrepanje – med drugim tudi zato, ker pogled na Drino, polno smeti, odganja turiste.

Za težavo v največji meri kriva divja odlagališča odpadkov

Glavni razlog za ponavljajoče se težave so črna oziroma nelegalna odlagališča odpadkov, ki so na območju Zahodnega Balkana še vedno močno razširjena. Ogromno odpadkov z divjih odlagališč konča v Drini oziroma v njenih pritokih, precejšen del teh odpadkov pa nato doseže tudi Savo in Donavo. Z onesnaženostjo rek zaradi nelegalnih odlagališč odpadkov se morajo tako spopadati številni prebivalci Balkana, toda v Višegradu imajo posebno veliko težav. Predvsem pozimi in na začetku spomladi reka pogosto naraste in naplavi ogromno odpadkov z divjih odlagališč, zaradi že omenjene pregrade, ki jo je namestila hidroelektrarna, pa se ti odpadki nato ne morejo pomakniti naprej po reki, zato jih je treba odstraniti ročno. Podobe Drine, popolnoma prekrite z odpadki, ki jih pogosto delijo tudi svetovni mediji, so vse prej kot prijetne na pogled. Tako ni presenetljivo, da si turisti, ki so nameravali obiskati Višegrad, pogosto premislijo.

PREBERITE TUDI

Zakaj se svetle rastline jeseni hitreje sušijo? Strokovnjaki razkrivajo, kaj jim najbolj manjka

Delavci morajo za odstranitev odpadkov garati več tednov

Kot omenjeno, se zgodba v Višegradu ponovi najmanj dvakrat letno. Za to, da se znebijo večine smeti, ki so se ujele, pa delavci praviloma potrebujejo več tednov. Med odpadki je mogoče najti najrazličnejše predmete – od plastenk do starih gum, rabljenih gospodinjskih aparatov, zarjavelih sodov in lesa. Nemalokrat pa Drina naplavi tudi mrtve živali.

Letno odstranijo kar približno 10.000 m³ smeti

Člani lokalne okoljevarstvene organizacije so prepričani, da so težave posledica nesposobnosti politikov oziroma njihove nepripravljenosti, da bi sprejeli ustrezne ukrepe za zaščito okolja. Kot običajno se je tudi tokrat v bližini višegrajske hidroelektrarne nakopičilo približno 5000–6000 kubičnih metrov mešanih odpadkov. Stanje je sicer posebno slabo dvakrat letno, vendar to ne pomeni, da v vmesnih obdobjih Višegrajčani nimajo težav s smetmi. Drina pogosto tudi med letom s sabo prinese vse prej kot zanemarljivo količino odpadkov, zato so delavci, ki so zadolženi za njihovo odstranjevanje, praktično vseskozi v pripravljenosti.

Smaragdna lepotica izgublja nekdanjo slavo

Prizori so posebno žalostni, ker je Drina sicer znana po svoji čudoviti smaragdni barvi. Njeno lepoto lahko občudujemo na številnih razglednicah, ki seveda prikrivajo temno plat zgodbe, s čimer pa imajo višegrajske turistične agencije precej več težav, saj postaja realnost preveč očitna. Turistov ne odbija samo vse prej kot neprijeten pogled na reko, ampak tudi zelo neprijeten vonj, ki je posledica akumulacije tolikšne količine odpadkov.

Sežiganje odpadkov ogroža zdravje Višegrajčanov

Višegrajčani se vse bolj bojijo tudi za svoje zdravje. Približno 10.000 kubičnih metrov odpadkov, ki jih delavci v bližini Višegrada letno odstranijo iz Drine, nato konča na mestnem odlagališču odpadkov. Ti odpadki se zažgejo, pri čemer seveda nastaja ogromno dima in škodljivih emisij. Velika količina škodljivih izpustov v različnih oblikah naj bi nato ponovno dosegla Drino. Ta je tako neposredno po odstranitvi odpadkov na pogled morda čistejša, vendar je najverjetneje še vedno močno onesnažena. Okoljevarstvena organizacija Eko Centar Višegrad namerava zato od marca dalje redno analizirati vzorce vode iz Drine, saj aktivisti domnevajo, da se je v reki nakopičilo ogromno strupenih oziroma škodljivih snovi.

Druge občine bi morale prevzeti svoj del bremena

Za celostno, dolgoročno rešitev bo najverjetneje potrebnih precej sredstev in energije, vendar so okoljevarstveniki prepričani, da bi lahko z določenimi ukrepi v relativno kratkem času dosegli ogromno. Verjamejo, da bi morale občine, skozi katere teče Drina, preden doseže Višegrad, namestiti podobne bariere, s katerimi bi vsaj deloma ustavile smeti, nato pa organizirati njihovo odstranjevanje. Proces odstranjevanja odpadkov bi bil tako precej učinkovitejši, obenem pa bi to občutno razbremenilo Višegrad.