0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Osebna rastPotlačena jeza: vzroki, znaki & 5 koristnih nasvetov

Potlačena jeza: vzroki, znaki & 5 koristnih nasvetov

MORDA VAS ZANIMA

Potlačena jeza lahko privede do slabe samopodobe, samosabotaže, anksioznosti, depresije in sorodnih težav, včasih pa celo do fizične bolečine. Poleg tega lahko potlačena jeza uniči odnose.

- Oglas -

Potlačitev jeze ni zavestna izbira. V ozadju so nezavedni mehanizmi, zato se številni ljudje pogosto niti ne zavedajo, koliko potlačene jeze skrivajo v sebi. Prvi korak je zato ozaveščanje potlačene jeze in razumevanje vzrokov, ki so privedli do tega, da ste globoko v sebi prepričani, da morate jezo za vsako ceno potlačiti oziroma skriti pred svetom in pred sabo. Šele nato pridejo na vrsto tehnike, ki vam lahko pomagajo pri tem, da se naučite zdravega, produktivnega izražanja jeze.

Vzroki za potlačevanje jeze

Jeza je praktično univerzalno čustvo, ki ga pozna večina ljudi. Če pogosto zatrjujete, da nikoli ne občutite jezo, je verjetnost za to, da si prikrivate resnico, precejšnja. Morda ste se že v otroštvu naučili, da je jeza »prepovedano čustvo«. To se posebno pogosto zgodi pri deklicah, pri katerih je izražanje jeze še vedno manj sprejemljivo kot pri dečkih. Tisto, kar je v resnici jeza, se tako na površini pogosto kaže kot žalost.

Nagnjenost k potlačevanju jeze je lahko povezana tudi s travmatičnimi izkušnjami. Otroci, ki se jim zgodi nekaj travmatičnega, imajo namreč pogosto občutek, da so za to vsaj deloma krivi tudi sami. Pri tem nemalokrat občutijo sram, občutke jeze pa usmerijo proti sebi.

- Oglas -

Potlačevanje jeze je zelo pogosto tudi pri ljudeh s perfekcionističnimi tendencami in pri tistih, ki si nenehno prizadevajo za to, da bi ugajali vsem. Težava pa je poleg tega nemalokrat prisotna pri ljudeh, ki so nagnjeni k intelektualizaciji čustev. Tako k svojim čustvenim odzivom pristopijo malodane znanstveno. Poskušajo jih razčleniti, racionalizirati – pri tem pa si ne dovolijo, da bi jih najprej v polnosti občutili.

Na nezmožnost izražanja jeze lahko vpliva tudi položaj v družbi. Nekateri ljudje imajo namreč zaradi svojega položaja občutek, da si ne morejo dovoliti izraziti jeze.

Tipični znaki potlačene jeze

Ali ste pogosto cinični/sarkastični? Ste morda pogosto žalostni, vendar praktično nikoli ne občutite jeze? Težko izražate svoja čustva? Se pogosto izognete neposrednim konfrontacijam, tudi ko vas nekaj zelo muči? Se dosledno izogibate pogovoru o bolečih temah in poskušate za vsako ceno preusmeriti pozornost? Ali občutite zelo močno potrebo po popolnem nadzoru nad vsemi vidiki svojega življenja? Vas pogosto mučijo glavoboli oziroma bolečine v različnih delih telesa? So vaše mišice nenehno napete? Vam je takrat, ko se vam drugi odprejo, običajno zelo nelagodno? Se v odnosih težko postavite zase in začrtate jasne meje? Ste pogosto zelo kritični do sebe? Se takrat, ko se ne počutite najbolje, pogosto izolirate? Ali lahko ure in ure ali celo več dni premlevate o nečem, kar vas je razburilo, čeprav bi večina ljudi to označila za malenkost?

Če ste na večino vprašanj odgovorili pritrdilno, se v vas najverjetneje skriva precej potlačene jeze.

Kako ukrepati?

1.      Spoznajte svojo jezo in vzroke za njeno potlačevanje

- Oglas -

Ko občutite »negativno« čustvo, ga poskušajte analizirati (npr. s pomočjo pisanja dnevnika). Razmislite, za kaj natančno gre. Ali ste resnično žalostni ali vas muči predvsem jeza, ki si je ne upate izraziti? Obenem ozavestite svoja prepričanja, povezana z jezo. Kako dojemate druge ljudi, ki dajo okolici vedeti, da so jezni? Jih obsojate? Morda nanje gledate zviška? Nato se poskušajte spomniti, kakšna sporočila, povezana z jezo, ste prejemali kot otroci. Ste bili pogosto okregani, ko ste poskušali pokazati, da ste jezni? Vam je bilo (implicitno) sporočeno, da morate jezo skriti?

2.      Čustvo povežite s telesnimi občutki

Vedno več študij potrjuje, da nepredelana čustva pogosto »shranjujemo« v telesu. Ko se boste naučili prepoznavati jezo, vam svetujemo, da postanete bolj pozorni na telesne občutke, ki jih jeza sproža (npr. pospešen srčni utrip, zadihanost, omotičnost, napetost v prsnem košu, povišan krvni tlak, omotičnost ali bolečine v mišicah). Ta korak je zelo pomemben. Ko spoznate, koliko škode lahko potlačena in nepredelana jeza povzroči telesu, boste precej bolje razumeli, kako pomembno je izražanje jeze.

3.      Pri sproščanju napetosti si pomagajte s telesno aktivnostjo

Jeza je »visokoenergetsko čustvo«. Telesna aktivnost je lahko zato odlična metoda za sproščanje nakopičene jeze. Če ugotovite, da v sebi skrivate ogromno potlačene jeze, je vsekakor zelo priporočljivo, da čim prej poiščete obliko vadbe, ki vam bo ustrezala, saj se lahko tako znebite vsaj dela bremena, ki ga nosite.

4.      Na jezo poskušajte pogledati kot na koristen opozorilni znak

Namesto da jezo odrivate, poskušajte nanjo pogledati kot na dragocen opomnik. Razmislite, česa vas poskuša jeza naučiti oziroma na kaj vas poskuša opozoriti. Če na primer jezo pogosto občutite med interakcijo s specifično osebo, je jeza morda znak, da je ta odnos bolje prekiniti ali ga omejiti na najnujnejše stike. Ko jeze ne boste več dojemali izključno negativno, bo nevarnost za potlačevanje tega čustva precej manjša.

5.      Izrazite, kaj potrebujete oziroma česa si želite Podobno kot potlačevanje jeze so tudi izbruhi jeze skrajnost. Pomembno je, da se zavedate, da obstaja vmesno območje, ki omogoča, da izrazite svoja čustva, ne da bi morali pri tem kričati, divjati, razbijati itn. Namesto da obtožujete, kar pri ljudeh pogosto sproži defenzivnost, se raje osredotočite nase, npr. »Jezen sem, ker si že dolgo želim XYZ in ker se mi zdi, da je to nekaj, kar resnično potrebujem.« Gre torej za asertivno izražanje jeze in želja/potreb, s katerim se izognete negativnim posledicam potlačene jeze, ne da bi se morali za to zatekati k agresiji.

.

NAJNOVEJŠE