Izkušeni vrtnarji vedo, da se prav v januarju lahko začnejo nekatere najbolj hvaležne zgodbe sezone. Med njimi je tudi špinača. Ne zato, ker bi bila eksotična ali zahtevna, temveč zato, ker spada med redke vrtnine, ki hlad ne moti, temveč ji pogosto celo koristi. Prav zato se vedno več ljudi odloča, da s setvijo začnejo že sredi zime – v rastlinjaku, hladnem prostoru ali zaščitenih gredah.
Januarska setev špinače ne pomeni hitenja brez smisla. Pomeni, da rastlini omogočimo dolg, miren začetek, zaradi katerega spomladi hitreje odžene, razvije močnejše liste in je pogosto pripravljena za rez že takrat, ko se druge vrtnine šele prebujajo.
Ključni poudarki
- Januarska setev špinače omogoča zgodnji, miren razvoj in hitrejšo spomladansko rast močnih rastlin.
- Špinača dobro prenaša nizke temperature in kali že pri zelo hladnih pogojih.
- Pravilna izbira lege in rahla zaščita bistveno povečata uspešnost zimske setve.
Zakaj je špinača ena redkih vrtnin za januar
Špinača (Spinacia oleracea) izvira iz hladnejših območij in ima naravno sposobnost kalitve pri nizkih temperaturah. Semena začnejo kaliti že pri približno 2–4 °C, kar pomeni, da ne potrebujejo tople zemlje, kot jo zahtevajo paradižnik, paprika ali bučke.
Prav ta lastnost omogoča, da jo sejemo:
- v rastlinjake,
- v hladne grede,
- v zavarovane zunanje gredice,
- ali celo v večje posode na zaščitenih balkonih.
Zimska setev špinače ne pomeni hitre rasti. Pomeni, da seme mirno počaka na ugodne razmere in začne z rastjo takoj, ko se temperature stabilizirajo.
Kaj se v resnici zgodi, če sejemo januarja
Semena v hladni zemlji pogosto ostanejo nekaj časa neaktivna. To ni težava, temveč prednost. Ko se dnevi začnejo daljšati in se tla rahlo ogrejejo, kalitev steče naravno, brez šoka.
Takšne rastline imajo pogosto:
- močnejši koreninski sistem,
- bolj kompaktno rast,
- manj nagnjenosti k prehitrim cvetnim steblom,
- in boljšo odpornost na spomladanska nihanja vremena.
Zato mnogi pravijo, da je januarska setev bolj “vzgoja” kot klasična setev.
Kje je januarja sploh smiselno sejati
V srednjeevropskem prostoru špinačo januarja sejemo tam, kjer lahko nadzorujemo vsaj del razmer.
Najbolj primerne možnosti so:
- rastlinjak ali tunel, tudi neogrevan,
- hladna greda s pokrovom,
- dvignjene grede ob južni steni,
- večji lonci, ki jih lahko po potrebi zaščitimo.
Na povsem odprte, izpostavljene grede je januarska setev smiselna le v milejših zimah ali če lahko zagotovimo dobro zaščito.
Kakšna tla potrebuje špinača
Špinača ne mara zbitih tal. Za zimsko setev je še toliko pomembneje, da je zemlja:
- rahla,
- dobro odcedna,
- bogata z organskimi snovmi.
Pred setvijo je priporočljivo:
- dodati zrel kompost,
- rahlo prerahljati zgornjo plast,
- odstraniti večje kepice in ostanke.
Če sejemo v posode, uporabimo kakovosten substrat za zelenjavo, ki mu lahko dodamo malo vrtne zemlje za stabilnejšo strukturo.
Kako sejemo špinačo januarja
Postopek se ne razlikuje bistveno od pomladne setve, le da je natančnost pomembnejša.
Osnovni koraki:
- v zemljo naredimo plitve vrste, globoke približno 1,5 cm,
- semena sejemo redko,
- rahlo prekrijemo z zemljo,
- nežno zalijemo.
Če sejemo v rastlinjak ali gredo, jo po setvi zaščitimo s:
- kopreno,
- pokrovom,
- ali prozorno folijo.
Namen zaščite ni toplota, temveč zaščita pred močnim dežjem, vetrom in izsušitvijo.
Kako zalivamo pozimi
Zalivanje je eden najpogostejših razlogov za neuspeh.
Pozimi velja:
- zalivamo redko,
- zalivamo le, ko zemlja ni zmrznjena,
- zalivamo zmerno, ne premočimo.
Preveč vlage v hladni zemlji pomeni večje tveganje za gnitje semen in razvoj plesni.
Katere sorte so primernejše za zgodnjo setev
Za zimsko in zelo zgodnjo setev so primernejše sorte, ki so znane po odpornosti na mraz in počasnejšem uhajanju v cvet.
Pogosto se uporabljajo:
- prezimne sorte špinače,
- sorte z oznako “winter” ali “all season”,
- starejše, robustne sorte.
V vrtnarskih centrih in semenarnah so pogosto posebej označene.
Kako hitro lahko pričakujemo prve liste
Pri januarski setvi ne gre za hitrost, temveč za prednost.
V neogrevanem prostoru se lahko zgodi:
- da seme kali šele čez več tednov,
- da se rast sprva skoraj ne opazi,
- da se rast pospeši šele konec februarja ali marca.
A ko se enkrat začne, je razvoj običajno zelo enakomeren in močan.
Kako in kdaj obiramo
Špinača je idealna za postopno rezanje.
Ko listi dosežejo približno 8–10 cm:
- lahko režemo zunanje liste,
- sredica ostane in nadaljuje rast,
- obiranje lahko traja več tednov.
Pri zgodnji setvi je pogosto mogoče prvič rezati že zelo zgodaj spomladi, ko so druge zelenjadnice še v začetni fazi.
Pogoste napake pri januarski setvi
Največ težav povzročajo:
- setev v zbito, mokro zemljo,
- popolna izpostavljenost vetru in dežju,
- pretirano zalivanje,
- pričakovanje hitrih rezultatov.
Špinača januarja ne raste hitro. Raste pripravljalno.
Zakaj se ta setev pogosto izkaže kot ena najbolj hvaležnih
Ko spomladi pogledamo gredo, kjer špinača že tvori močne rozete, razlika postane očitna. Medtem ko druge rastline šele kalijo, je špinača že v fazi rezanja.
Prav zato se mnogi, ki enkrat poskusijo januarsko setev, k njej vračajo vsako leto.
Kako jo vključiti v vrtni načrt
Špinača je idealna kot:
- predkultura pred paradižnikom ali fižolom,
- zgodnja zelenjava za prazne grede,
- rastlina za rastlinjake v zimskem času.
Ko jo poberemo, za sabo pusti rahlo, obogateno zemljo.
Zakaj se januar pogosto izkaže kot boljši začetek kot marec
Marec je pogosto nestanoviten. Hitre otoplitve in nenadne ohladitve rastline bolj obremenijo kot dolg, miren zimski začetek. Januarska setev omogoči, da rastlina tempo rasti prilagodi naravi, ne koledarju.
In prav v tem je njena največja prednost.
