V znanstveni reviji BMJ Oncology je bila pred nedavnim objavljena študija, posvečena analizi pogostosti rakavih obolenj pri mlajši populaciji oziroma pri osebah, mlajših od 50 let. Raziskovalci so ugotovili, da se je od leta 1990 do leta 2019 pogostost raka pri tej populaciji v globalnem merilu povečala za skoraj 80 odstotkov.
Učinkovitejši presejalni testi eden izmed razlogov za tako drastično spremembo
Podatek, da se je pogostost raka pri ljudeh, ki še niso dopolnili 50 let, v manj kot treh desetletjih povečala za kar 79,1 odstotka, je na prvi pogled zelo zaskrbljujoč, toda strokovnjaki opozarjajo, da situacija morda vendarle ni tako črna. Eden izmed razlogov za tako veliko spremembo naj bi bili namreč učinkovitejši presejalni testi, ki omogočajo zgodnejše odkrivanje bolezni. To pomeni, da je bil v preteklosti oziroma še pred nekaj desetletji rak pri tistih, ki so za to boleznijo zboleli relativno mladi, pogosto diagnosticiran pozno, ko je bolezen že močno napredovala in se razsejala po telesu, kar je seveda močno zmanjšalo možnosti za ozdravitev.
Največ žrtev med mlajšimi od 50 let je terjal rak dojk
Baza, ki je bila uporabljena pri analizi, je vsebovala podatke za prebivalce 204 držav. Raziskovalci so ugotovili, da se je v proučevanem obdobju število smrti zaradi raka pri ljudeh, pri katerih je bila bolezen odkrita med 18. in 49. letom, povečalo za 27,7 odstotka. Analiza je obenem razkrila, da je bil za odrasle, pri katerih je bil rak diagnosticiran pred 50. letom, najpogosteje usoden rak dojk. Povečanje pogostosti raka dojk pri mlajši generaciji (starost < 50 let) je bila posebno izrazita v Aziji. Tudi ta trend se deloma pripisuje boljšim metodam za zgodnje odkrivanje raka, vendar naj bi bil v veliki meri povezan tudi z dejstvom, da so v zadnjih desetletjih v številnih azijskih državah privzeli zahodnjaški način življenja, ki praviloma vključuje precej bolj nezdrave navade, povezane s prehranjevanjem, gibanjem itn.
Rak dojk pogostejši tudi v državah brez presejalnih programov
Čeprav ni mogoče zanikati, da je povečanje števila diagnoz deloma povezano s presejalnimi testi, v povezavi z rakom dojk ne moremo spregledati podatka, da se je število primerov pri osebah, mlajših od 50 let, povečalo tudi v nekaj državah, v katerih vsaj za zdaj še niso uvedli posebnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka dojk. To nakazuje, da so vsaj pri raku dojk pomembnejši drugi dejavniki, na primer večja razširjenost hormonske kontracepcije. Upoštevati pa je treba tudi dejavnike, kot sta pogostost uživanja alkohola in pogostost telesne aktivnosti. Gre za dejavnika, ki se zdita na prvi pogled povsem nepovezana z rakom dojk, toda raziskave kažejo, da tako pomanjkanje gibanja kot pogosto uživanje alkohola povečata tveganje za to vrsto raka.
Pri interpretaciji podatkov ne moremo mimo tega, da pri analizi niso bile upoštevane demografske spremembe: gre za absolutne številke, ki ne upoštevajo pospešene rasti populacije in fenomenov, kot je staranje prebivalstva. Obenem ne smemo zanemariti podatka, da je bilo povečanje smrtnosti zaradi rakavih obolenj pri ljudeh, mlajših od 50 let, bistveno manj izrazito od povečanja števila diagnoz. Če upoštevamo rast prebivalstva v proučevanem obdobju se je smrtnost zaradi raka pri osebah, starih 18–49 let, celo zmanjšala. Seveda pa vse to ne pomeni, da življenjski slog ne igra pomembne vloge. Leta 2019 so bili namreč glavni dejavniki tveganja za rakava obolenja pri osebah, ki še niso dopolnile 50 let, nezdrava prehrana, pogosto uživanje alkohola in kajenje.