Kompost lahko velikokrat privabi razne živali, nekatere med njimi tudi tam niso najbolj zaželjene, vendar pa obstajajo načini kako preprečiti nezaželenim gostom dostop.
Najbolj pomembno je, da na kompost ne mečete mesa, kosti, rib, maščobe ter mlečnih izdelkov. Ne le, da so takšni ostanki škodljivi zakompost (preberite tudi članek Česa ne smemo kompostirati), poleg tega bo njihov vonj definitivno privabil živali. Če pa slučajno brez tega res ne gre, pa je priporočljivo, da kuhinjske odpadke zmešate z zemljo ali pepelom preden jih vržete na kompost.
Prav tako bo proti nezaželenim živalim pomagalo, da delate kompost v zabojniku, ki je odporen proti škodljivcem. Kompostni mešalci so v zadnjem času postali namreč izredno priljubljeni, saj premešajo in prezračijo kompost, kar je odlično, saj bo vaš kompost še toliko bolj hranljiv, poleg tega pa ti mešalci tudi odvračajo živali od komposta.
Kompost pa lahko imate tudi v zaprtem prostoru, vendar pa morate pri tem ‘dodati’ samemu kompostu črve, ki bodo opravljaji delo, ki bi ga drugače opravil zrak. Tako boste lahko na kompost vseeno metali tudi kuhinjske ostanke, pri tem paa vam ne bo potrebno skrbeti za vsiljivce.
Vsekakor pa v veliko primerih pomaga tudi strateško nameščena ograda, ki bi morala zadostovati, da se večje živali ne bodo zadrževale v vrtu.
Jadrnica z simpatičnim imenom Plastiki je narejena iz 12.500 recikliranih plastenk, napolnjenih z ogljikovim dioksidom, njena naloga pa je, da prepluje Pacifik.
Morda se to sliši dokaj ekstremen podvig, vendar pa ima to potovanje veliko večji namen, kot pa razkazovanje jadrnice iz plastenk.
O vodnih smetiščih smo že pisali pred časom, zato ste zvesti bralci verjetno seznanjeni s tem, kaj se dogaja sredi Pacifika. To veliko smetišče se nahaja v enem izmed petih večjih vrtincev, ki obstajako v oceanih po svetu. Obseg tega morskega smetišča pa je velikosti zvezne države Texsas v tem smetišču pa plava več milijonov kosov plastike.
Posadka jadrnice se je zato odločila, da bo poskusila vzbuditi pozornost glede težave, ki jo povzročajo milijoni plastenk v morju. Tako so naredili Plastiki, ki bo jadrala preko Pacifika in s tem osveščala ljudi glede recikliranja ter zmanjšanja potrošnje.
Ekipa ima namen prepluti pot od Sydneya (Avstralija) do San Francisca (ZDA) v približno treh mesecih, pot pa jih bo seveda vodila skozi to morsko smetišče. To pa ni glavni cilj, saj bodo jadrali tudi mimo ogroženih koralnih grebenov ter nizko ležečih otokov, katerim grozijo poplave zaradi povečanja nivoja morske gladine.
Večina je mnenja, da imajo vsi mladostniki hiter metabolizem, od štiridesetega leta dalje, pa bi se ta naj upočasnil. Vendar pa to ne drži.
Zato ne morete za nabiranje dodatnih par kilogramov po štiridesetem letu kriviti metabolizma. To pač pomeni, da delate stvari, ki vaš metabolizem upočasnjujejo. Zato je tukaj nekaj nasvetov in razlag, o delovanju metabolizma in kaj ga pospešuje oziroma upočasnjuje
Kaj vaš metabolizem upočasnjuje?
Sedenje: Manj kot se premikate, manj kalorij pokurite in rezultat tega je upočasnitev metabolizma. Diete: S tem, ko zmanjšate vnos kalorij, se vaše telo upočasni, pri čemer pa vzdržuje količino maščob v telesu. Zato raje zmanjšajte vnos kalorij le za 250 so 300 kalorij dnevno in tako prelisišite telo. Staranje: Staranje res nekoliko pripomore k bolj počasni prebavi. Vendar pa le za približno 1 procent na desetletje.
Kaj ne bo vplivalo na metabolizem?
Kofein: Kofein dvigne srčni utrip, s čimer pokurite dodatne kalorije. Vendar pa je ponavadi količina zaužitega kofeina tako manjhna, da ta nima drastičnega vpliva na metabolizem.
Kaj bo metabolizem pospešilo?
Proteini: Proteini pomagajo pri dvigu mišične mase in več kot te mase imate, hitrejši je vaš metabolizem. Prigrizki: S tem, ko vi jeste, poženete metabolizem, saj ga z grizenjem in žvečenjem zaposlite. Zato si raje privoščite več manjših obrokov skozi dan, kot pa dva večja. Kardio vadba: S to vadbo boste pospešili srčni trip, ki bo pognal metabolizem. Fitnes: Takšen način treniranja bo povečal mišično maso in za vsake pol kilograma mišične mase, ki si jo boste nabrali, boste pokurili dodatnih 50 kalorij na dan.
Vertikalna veternica, ki morda spominja na jajčasto tolkalo, bi lahko potencialno podvojila izdatek veternih farm s praznim prostorom med večjimi horizontalnimi turbinami.
Veterne farme namreč zavzamejo ogromno prostora zaradi ogromnih krakov, ki seveda potrebujejo dovolj prostora med seboj, da ne zaletijo. Vendar pa so nekateri inženirji mnenja, da bi lahko ta prazen prostor zapolnili z vertikalnimi turbinami, katere bi namestili med veternice.
Wind Harvest turbine delujejo v skupinah po tri, ali pa še več, da maksimizirajo izdatek energije. Rotacija teh turbin je tako v smeri urinega kazalca, kot tudi v nasprotni, kar povzroči neke vrste vrtinec, ki podvoji hitrost vetra na lokalni ravni.
Poleg tega, pa bi lahko te vertikalne turbine delovale tudi kot neke vrste “varnostni“ sistem za horizontalne veternice – pri večjih hitrostih vetra morajo biti večje veternice ugasnjene, vendar pa lahko te manjše ta čas vseeno proizvajajo energijo in sicer med 25 – 75 kW.
V zadnjih letih se je pogosto razpravljalo o tem, ali je koruzni sirup bolj zdrav od sladkorja ali obratno. Mnogi se sprašujejo, katera izbira je boljša za zdravje, še posebej ker se oba pogosto uporabljata v živilih, ki jih vsakodnevno uživamo. Raziskali smo, kaj sta koruzni sirup in sladkor, kako vplivata na naše telo ter katera izbira je dolgoročno boljša za zdravje.
Kaj je koruzni sirup?
Koruzni sirup je sladilo, ki se pridobiva iz koruznega škroba. Postopek proizvodnje vključuje encimsko predelavo, ki razgrajuje škrob v sladkorje, predvsem v glukozo. Koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze (HFCS) je še posebej priljubljen v predelani hrani, saj je cenejši od navadnega sladkorja in izboljšuje teksturo ter podaljšuje rok uporabnosti živil.
Kaj je sladkor?
Sladkor, znan tudi kot saharoza, je naravno sladilo, ki ga pridobivamo iz sladkornega trsa ali sladkorne pese. Sestoji iz glukoze in fruktoze, povezanih v enotno molekulo. Sladkor je v prehrani prisoten v številnih oblikah, od belega granuliranega sladkorja do rjavega sladkorja in različnih sirupov.
Koruzni sirup vs sladkor: Hranilna vrednost
Na prvi pogled se morda zdi, da sta koruzni sirup in sladkor zelo podobna, saj oba vsebujeta glukozo in fruktozo. Vendar je razmerje med tema dvema sladkorjema v koruznem sirupu drugačno. Medtem ko sladkor vsebuje enako količino glukoze in fruktoze, koruzni sirup pogosto vsebuje več fruktoze. To lahko vpliva na način, kako naše telo predeluje in shranjuje energijo.
Kako koruzni sirup vpliva na telo?
Ko uživamo koruzni sirup, se glukoza in fruktoza hitro absorbirata v krvni obtok. Visoka vsebnost fruktoze v koruznem sirupu lahko povzroči povečanje maščob v jetrih, kar lahko vodi do presnovnih težav, kot so inzulinska rezistenca in zamaščena jetra. Fruktoza tudi ne sproža enakega sproščanja inzulina kot glukoza, kar lahko prispeva k povečanju apetita in posledično prekomerni telesni teži.
Kako sladkor vpliva na telo?
Tudi sladkor se v telesu hitro razgradi na glukozo in fruktozo. Ker pa sladkor vsebuje enakomerno razmerje teh dveh sladkorjev, je njegov vpliv na telo nekoliko drugačen. Glukoza sproži sproščanje inzulina, hormona, ki pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja. Kljub temu pa prekomerno uživanje sladkorja še vedno vodi do težav, kot so debelost, diabetes tipa 2 in srčno-žilne bolezni.
Koruzni sirup in presnovni sindrom
Presnovni sindrom je skupek dejavnikov tveganja, ki povečujejo verjetnost za razvoj srčno-žilnih bolezni in diabetesa tipa 2. Študije so pokazale, da redno uživanje koruznega sirupa, zlasti v obliki HFCS, lahko poveča tveganje za razvoj presnovnega sindroma. Visoka vsebnost fruktoze namreč spodbuja kopičenje maščob okoli trebuha, kar je eden od ključnih dejavnikov tveganja.
Sladkor in zobna gniloba
Ni skrivnost, da sladkor prispeva k zobni gnilobi. Bakterije v ustih razgrajujejo sladkor in proizvajajo kisline, ki uničujejo zobno sklenino. Čeprav koruzni sirup morda ne povzroča takojšnjega porasta kislin v ustih, kot ga povzroča sladkor, pa dolgotrajno uživanje hrane z dodanim koruznim sirupom lahko vodi do podobnih težav.
Ali je naravni sladkor boljši?
Včasih ljudje domnevajo, da je “naravni” sladkor, kot sta med ali agavin sirup, boljši za zdravje. Čeprav so naravna sladila morda manj predelana, še vedno vsebujejo visoko raven fruktoze ali glukoze. Tako kot pri koruznem sirupu in sladkorju je ključ zmernost. Prekomerno uživanje naravnih sladil lahko prav tako povzroči zdravstvene težave.
Ali koruzni sirup povzroča debelost?
Eden izmed najbolj razširjenih mitov je, da je koruzni sirup glavni krivec za naraščajočo stopnjo debelosti. Medtem ko obstajajo dokazi, da prekomerno uživanje koruznega sirupa prispeva k povečanju telesne teže, je pomembno poudariti, da debelost povzročajo številni dejavniki, vključno s splošnim življenjskim slogom, prehrano in telesno aktivnostjo. Uživanje koruznega sirupa zmerno, skupaj z uravnoteženo prehrano, verjetno ne bo povzročilo debelosti.
Ali je mogoče koruzni sirup uporabljati zmerno?
Tako kot pri vseh sladilih je tudi pri koruznem sirupu ključno zmerno uživanje. Majhne količine koruznega sirupa v prehrani verjetno ne bodo imele bistvenega negativnega vpliva na zdravje, še posebej, če ga kombiniramo z uravnoteženo prehrano, bogato s hranili. Vendar pa je pomembno, da se izogibamo pretiranemu uživanju predelane hrane, ki pogosto vsebuje velike količine tega sladila.
Skriti viri koruznega sirupa v prehrani
Koruzni sirup je pogosto skrit v številnih živilih, za katere morda niti ne bi pomislili. Med njimi so gazirane pijače, industrijsko pripravljeni prigrizki, sladkarije in celo nekateri jogurti. Zato je pomembno, da vedno preberemo oznake na embalaži in se zavedamo, koliko koruznega sirupa zaužijemo vsak dan.
Alternativna sladila: Kaj izbrati?
Če iščete alternativo koruznemu sirupu ali sladkorju, imate na voljo več možnosti. Med priljubljenimi alternativami so stevia, ksilitol, eritritol in med. Vsako od teh sladil ima svoje prednosti in slabosti, zato je najbolje, da izberete tisto, ki najbolje ustreza vašim potrebam in zdravstvenim ciljem.
Kaj pravijo strokovnjaki?
Mnenja strokovnjakov glede koruznega sirupa in sladkorja so različna. Nekateri nutricionisti opozarjajo na nevarnosti prekomernega uživanja HFCS, medtem ko drugi poudarjajo, da je ključ v zmernosti. Pomembno je, da se zavedamo lastnih prehranskih navad in si prizadevamo za uravnoteženo prehrano, ki vključuje minimalno predelane izdelke.
Končna odločitev: Koruzni sirup ali sladkor?
Na koncu dneva je izbira med koruznim sirupom in sladkorjem stvar osebnih preferenc in prehranskih ciljev. Nobeno sladilo ni popolnoma “zdravo”, vendar pa je mogoče oba uporabljati zmerno v okviru uravnotežene prehrane. Zavedanje o količini zaužitih sladil ter izbira nepredelanih živil lahko bistveno pripomoreta k boljšemu zdravju.
Kaj pa pravijo raziskave?
Koruzni sirup z večjo vrednostjo fruktoze ali HFCS je po raziskavah, ki so se odvijale na univerzi Princeton, veliko slabši in še bolj pripomore k pridobivanju telesne teže kot pa navaden sladkor.
Podgane, ki so bile vključene v študijo kot poskusni osebki in so imele dostop do HFCS sladkorja, so sčasoma bistveno bolj pridobile na teži, čeprav je bila kalorična vrednost enaka kot pri tistih podganah, ki so jedle navaden sladkor.
Strokovnjaki so prav tako ugotovili, da dolgoročno uživaje takega sladkorja vodi do debelosti, saj dviga nivo trigliceridov oziroma telesne maščobe.
Podgane so tekom raziskave dobile manjše količine tega tega sladkorja, kot bi jih drugače našli v povprečni gazirani pijači, vendar so se vseeno vse zredile. Raziskovalci trdijo, da takšnega pojava ni mogoče opaziti tudi takrat, ko podgane hranijo s takšno prehrano, ki bi jih zredila v zelo hitrem času, saj so se pri prehranjevanju s HFCS sladkorjem zredile še toliko hitreje.
Zato so raziskovalci uotovili, da fruktoza – HFCS in glukoza – navaden sladkor, v telesu delujeta in se razgradita drugače. Fruktoza se v telesu pretvori v maščobo, medtem ko se glukoza v energijo. Podatki pa kažejo tudi na to, da je bilo leta 1970, ko so uvedli fruktozni sladkor, predebelih 15 % populacije, danes pa je predebelih že 33 % ljudi.
Namesto uporabljati fitofarmacevtskih sredstev v boju proti škodljivcem in boleznim poskušajmo izkoristiti vplive nekaterih rastlin, ki jih imajo na tla in škodljivce.
Katere rastline so najbolj priljubljene in koristne?
Vsem dobro poznan česen, deluje bakteristatično in fungicidno ter odganja miši. Zato je priporočljivo, da raste po vsem vrtu (naredimo posamezne otoke te vrtnine), posadimo ga lahko tudi na okrasnem vrtu, saj nam bo tako prihranjena katera od bolezni okrasnih rastlin. Ko ga pa posadimo po vrtu pa pri tem pazimo na medsosedske odnose, saj ga nekatere vrtnine ne prenesejo v svoji neposredni bližini. Tako naj ne rase blizu graha, fižola in zelja.
Naslednja koristna rastlina je bazilika ta blagodejno vpliva na rastline, zato jo posejemo ali posadimo po celem vrtu. Timijan odganja polže in uši, sivka pa poleg uši še odvrača mravlje. Drobnjak deluje proti pepelasti plesni in je tudi priporočljivo, da raste povsod po vrtu.
Korenine špinače godijo tlom in njen vonj odganja škodljivce, med drugimi tudi bolhače ter spodbuja rast vseh vrtnin. Koperc vpliva na boljšo kalivost semen. Boreč varuje kapusnice ter odvrača polže. Česen, cesarski tulipan, bob, mleček in medena detelja odganjajo voluharja.
Po celem vrtu naj rastejo žametnica, ognjič in kapucinka, ki odvrača uši. Solata je pa najbolj »nevtralna« in jo zato lahko sejemo tudi na prazne površine.
Glede na to, da je vikend pred vrati in da bo morda kateri izmed nas pogledal malce ‘globlje’ v kozarec, je dobro vedeti tudi, kako se izogniti nevšečnostim, ki nas po navadi čakajo naslednji dan.
Verjetno nikomur ni ravno v veselje preležati naslednji dan v postelji, pa čeprav ste na zabavi še tako pazili, da se kaj takega ne bi zgodilo. Zato je tu nekaj preprostih nasvetov, ki vam bodo morda odgnali mačka še preden ta sploh nastane:
Jejte pred pitjem
Verjetno ste to že velikokrat slišali in se zato morda sliši sil preprosto. Vendar pa vedno hitrejši tempo življenja velikokrat povzroči ravno to, da ne utegnemo jesti takrat, ko bi morali. Vendar pa bo že manjši prigrizek naredil čudeže.
Izogibajte se ogljikovih hidratov
Ogljikovi hidrati namreč pospešujejo absorptcijo alkohola v kri.
Pijte vodo med alkoholnimi pijačami
To so nam velikokrat svetovale mame, vendar pa jih marsikdo ni poslušal. Vendar so zopet imele prav. Mačka po navadi povzroči dehidracija, zato popijte vsaj kozarec vode, čeprav se vam morda zdi, da ga po vsej verjetnosti ne boste mogli zadržati v sebi. Vsekakor pa poskusite že med samim pitjem alkohola zaužiti čim več vode.
Vzemite vitamine
Zzaužijte kakšne vitamine ali koncentrate, kot na primer koncentrat iz zdravilnih rastlin kot je pegasti badelj, ki bo pomagal prečistiti jetra, ali pa Vitamin B, ki bo pospešil prebavo.
Paradižnikov sok, limeta in kajenski poper
Z mešanico teh treh boste nivo vašega sladkorja spravili nazaj v akcijo, poleg tega pa se boste napolnili z elektroliti.
Med in sadni sok
Oba vsebujeta večje količine fruktoze, ki je v tem primeru dejansko koristna, saj bo spravila vaš metabolizem nazaj v gibanje.
Metin ali ingverjev čaj
Oba pomagata pri pomiritvi želodca in črevesnih motnjah.
Študije so pokazale da veternice, ki so postavljene v bližini obal proizvedejo manj kot pa 20% njihovega maksimalnega izdatka. Blyth Harbour v Angliji bi naj bila farma veternic, ki proizvede najmanj energije – le 7.9%.
Najboljše veterne turbine pa proizvedejo le 50% predvidevane kakacitete. Strokovnjaki pri tem svarijo, da subvencije zelene energije povročajo neprimerne odločitve, kot na primer veternice postavljene na neprimernih mestih. Veternice bi morali postaviti na vetrovnih mestih, vendar pa so ta najlepša.
Vendar pa je tudi tko, kot večina drugih stvari dvorezni nož, saj Britanija potrebuje zeleno energijo, pa čeprav to pomeni inštalacijo večoh veternic.
Nekateri so mnenja, da so bili projekti v zvezi z veternicami slepi za posledice, ki jih imajo veternice na okolje, ter na samo pomembnost lepote in tišine.
Vlada se je tako odločila, da bo namestila še večje število veternic na obale Velike Britanije v prihodnjih desetih letih. Upamo lahko le, da se nismo res malce preveč prenaglili z idejo samih veternic, ki proizvajajo čisto energijo, saj se lahko na koncu zgodi, da nas bo to udarilo nazaj.
Danes na svetu obstajajo želve, ki so bile za časa Charlesa Darwina stare 25 do 50 let. Prav tako plavajo v morju kiti, katerim so se v telo zarastla 200 let stara kopja iz slonovine. Tudi spužve, ki so filtrirale vodo že v času Rimskega imperija še vedno bivajo na dnu morja. V bistvu obstaja na Zemlji veliko živali, ki so veliko starejše od najstarejšega človeka. Zato si bomo danes pogledali nekatere iz med njih.
Tuatara
Tuatara je plazilec, katerega smo nekoč lahko našli v Novi Zelandiji. Danes pa na žalost obstajata le še dva primerka, življenska doba tega plazilca pa je 200 let.
Lamellibrachia črvi cevkarji
Ta barvna globokomorska bitja živijo med ogljikovodikovimi vrelci na oceanskem dnu. Znani so tudi po tem, da živijo 170 let, vendar pa nekateri verjamejo, da lahko dočakajo tudi 250 let.
Rdeči morski ježki
Ali latinsko Strongylocentrotus franciscanus, najdemo pa jih le v Pacifiku. Živijo večinoma v plitvini, vendar pa jih najdemo tudi na globini do 9 metrov. Če ga boste morda nekoč našli, se do njega obnašajte spoštljivo, saj je lahko star tudi več kot 200 let.
Krap vrste Koi
Ta vrsta ribe je v zadnjem času tudi pri nas dobila bolj kot ne okrasni značaj. Verjetno pa malokdo ve, da lahko ta riba doseže tudi 200 let. Najstarejši zani primerek z imenom Hanako je umrl 7. julija 1977, star pa je bil 226 let.
Želve
Želve so verjetno večini znane po tem, da res živijo dolgo. Ena izmed najstarejših želv z imenom Harriet je umrla pri 175 letih starosti, junija 2006 zaradi odpovedi srca. Harriet je bila tako zadnja predstavnica Darwinove ekspedicije. Vendar pa je pred kratkim prišla v javnost novica, da je želva velikanka z imenom Adwaita bila še starejša od Harriet, saj bi naj ta umrla po 250 letih.
Islandska škojlka
To je ena izmed školjk, ki se jo izrablja v komercialne namene. Raziskovalci pa so na tej školjki odkrili temne obroče, ki so podobni letnicam na drevesu. Na ta način so ugotovili, da so nekatere izmed teh školjk stare tudi več 400 let.
Vse več gospodinjstev poskuša danes postati kar se da okolju prijaznejših, Ker pa ta spremeba za mnoge ni hitra in enostavna, poteka ponavadi počasi in v več fazah.
Pri spreminjanju in prilagajanju doma pa mogoče nekateri pozabimo na to, da lahko naredimo okolju bolj prijazno tudi delavnico, saj imamo v njej morda dosti naprav, ki znajo biti energetsko izredno potrošne, čeprav izgledajo na videz majhne in neškodljive. Zato smo pripravili nekaj nasvetov, kako se temu izogniti:
Izklapljajte naprave iz omrežja! Pri tem ne smete pozabiti tudi na tiste brezžične, ali pa si priskrbite univerzalni polnilec in boste tako imeli vedno priklopljeno le eno napravo.
Brusilnik uporabljajte na tleh. Tako ne bo ostalo toliko drobnih delcev žagovine v zraku in boste manjkrat sesali ter čistli prah s polic. Najlažje je odpadke enostavno pomesti.
Zamenjajte žarnice. Če povečate moč žarnice, ki jo uporabljate, vam ne bo potrebno vsakič prižigati dodatnih luči, da bi bolje videli. Seveda uporabljajte varčne žarnice.
Ponovno uporabite tekočino za čiščenje čopičev. Razredčilo, ki smo ga uporabili za čiščenje čopičev po navadi zlijemo stran po prvi uporabi. Vendar pa če bomo pustili tega stati čez noč, potem se bo na dnu naredila usedlina, na vrhu pa bo ostalo čisto razredčilo. Tega lahko nato prelijemo v čisti kozarec in ga ponovno uporabimo.
Kaj vaš metabolizem upočasnjuje?
Katere rastline so najbolj priljubljene in koristne?
