Agavin sirup: zdrav nadomestek sladkorja ali strupeno sladilo?

Naravna sladila med katere spada tudi agavin sirup so zadnje čase izredno priljubljena. Izogibanje sladkorju v velikem loku je postalo neke vrste svetovni šport; in čeprav je res, da je rafiniran sladkor vse prej kot zdrav, pa se moramo zavedati, da ni vsak nadomestek sladkorja tudi avtomatično zdrav. Eden izmed najbolj kočljivih izdelkov pod oznako »naravno sladilo« je tudi agavin sirup, za katerega bi nekateri dali roko v ogenj, drugi pa se mu ne bi približali niti na milimeter.

Agavin sirup je svojo priljubljenost našel šele v zadnjih letih, predvsem zato, ker je kot sladilo izredno močan in ga za sladkanje potrebujete veliko manj kot sladkorja. Nektar rastline, ki raste bolj južno od ekvatorja, se uporablja tako za sladkanje čaja in kave kot za kuho, mnogi prisegajo, da jim je izboljšal življenje in počutje, vendar je njegova vsebnost fruktoze lahko tudi znak za alarm. Brez dvoma je pomembno vedeti, od kod prihaja prav tisti sirup, ki ga kupujemo, in zavedajte se, da en strah ne velja za vse. Z dovolj previdnosti pa bomo vedno vedeli, kaj jemo in kaj vnašamo v svoje telo.

Če izberemo agavin sirup, je pomembna je pridelava

Agavin sirup pridelujejo iz različnih vrst agave, najpogosteje modre. Ta rastlina raste v Mehiki in v Južni Afriki in njen nektar je slajši od medu, vendar manj viskozen. Agava je velika rastlina, ki ima široko uporabnost. Če jo fermentirate, lahko namreč iz nje dobite prav tisto veleslavno tekilo. Agavin nektar pa iz nje stiskajo šele po tem, ko rastlina doseže starost 7‒14 let. Liste ji odrežejo, iz njene sredice, ki ji Mehičani pravijo piña, pa posrkajo njen sok. Nekateri trdijo, da sirup pravzaprav pridelujejo iz listov, ki jih zmečkajo in iz njih iztisnejo sok, vse skupaj precedijo, da odstranijo delčke rastline, in to potem prodajajo kot agavin nektar. Prav zato je pomembno, da o steklenički sirupa, ki ga kupite v trgovini, veste kar največ.

Pravi agavin nektar je torej izsesan iz njegove sredice kot drevesni sirup. Ta sok potem filtrirajo in segrejejo, da s hidrolizo spremenijo polisaharide v sladkorje. Filtriran in hidroliziran sok je že bolj podoben sirupu, ki je malce redkejši od medu, v svetli ali temni barvi jantarja, odvisno od stopnje procesiranja. Če mehanično odstranjujejo barvo, minerale in okus, da bi bil končni izdelek kar se da nevtralen po vonju in okusu, najbrž ni odveč poudarjati, da je to najslabša možnost za ta naravni izdelek.

Nevarnosti agavinega sirupa?

Težave agavinega sirupa se torej začnejo že v sami pridelavi. Njegovi nasprotniki mu namreč očitajo vse, od izkoriščanja kmetov in lastnikov zemlje, na kateri rastejo pravi divji (danes pa že načrtni) nasadi, pa do visoke vsebnosti fruktoze in onesnaženosti s pesticidi. Prav slednje je ena izmed stvari, ki jih lahko nadzirate in pregledujete, saj vam priporočamo, da pred nabavo agavinega sirupa proizvajalce na stekleničkah različnih vrst, ki so na voljo na slovenskih policah, preverite na spletu. Za večino že lahko izveste, kako v resnici pridelujejo agavin sirup, ki mu pojejo hvalo, da je najboljši na trgu. Pesticidom se lahko izognemo tako, da preverimo, ali je sirup izdelan iz biološke agave (čim temnejši je, tem bolje je), pa tudi za način predelave, zato naj bo žlahtna barva vaše vodilo.

Temna barva namreč priča o tem, da sirupa med procesom pridelave niso preveč predelovali in ga torej niso segrevali na previsoke temperature. Če ga premočno segrejejo, izgubi številne minerale, encime in koristna hranila in torej ponudi samo tako imenovane prazne kalorije – ogromno fruktoze in nič hranilnosti. Torej lahko v tem primeru pristanete še nižje, kot bi, če bi z žlico jedli beli rafinirani sladkor. Agavin sirup lahko namreč vsebuje tudi do osemdeset odstotkov fruktoze. Prav zato ima toliko nasprotnikov, kot ima zagovornikov, in prav zato je način pridelave tako pomemben.

Kaj agavin sirup vsebuje

Agavin sirup ima nizek glikemičen indeks, kar je načeloma dober znak, hkrati pa njegova visoka vsebnost fruktoze govori drugačno zgodbo. Vseeno lahko vsakdo, ki se ne pusti prepričati takšnim ali drugačnim strastnim zagovornikom/nasprotnikom, hitro ugotovi, da je ključna beseda za vsako stvar, pa naj gre za uživanje sladkorja ali naravnih sladil ali pa navadnih banan, preprosto – »zmernost«. Če boste v svoj čaj vlivali enormne količine agavinega sirupa, ne bo to prav nič bolj zdravo, kot bi bilo, če bi vanj vsipali sladkor. Agavin sladkor je tako bolj pregreha in nekaj, s čimer se pocrkljamo, kot pa zadeva, ki jo lahko uživamo brez omejitev.

Zato morajo pri njegovi uporabi še posebej pazljivo ravnati diabetiki, saj krvni sladkor dviguje postopoma. Zaradi njegovega nevtralnega okusa pa ga lahko uporabljamo za skoraj vse, vključno s kuho in peko, torej povsod, kjer bi drugače uporabljali sladkor. Najbolj priporočljiv je za ustvarjanje smoothiejev in drugih napitkov, pa naj bodo topli ali hladni, z njim lahko polijete sadne solate ali sladolede, ga dodate v omake in nadeve ali z njim namočite biskvit torte (priporočamo rahlo mešanje z vodo), namažete lahko tudi palačinke, ga vmešate v puding ali kako kremo ali pa z njim posladkate svoje jutranje kosmiče.