Prijava
Velikokrat se ljudje ne odločajo za pridelavo vrtnin, ker pridelka ne morejo skladiščiti in se zato odločajo le za manjše površine, kjer pridelajo zelenjavo zgolj za sprotno porabo. Kadar govorimo o skladiščenju vrtnin, ga povezujemo z zamrzovalno skrinjo. Vendar še ne dolgo nazaj, ko zamrzovalna skrinja ni bila dostopna vsem, so naši predniki poznali veliko različnih tehnik shranjevanja, ki dan danes zopet prihajajo v uporabo. Poznamo namreč več načinov shranjevanja. Poleg tega, da lahko plodove zamrznemo, jih lahko sveže shranimo v kleti ali pa dele posušimo, shranimo v zasipnici itd.
Sušenje zelenjave
Način shranjevanja je tudi sušenje zelenjave. Bolj poznano je zagotovo sušenje sadja in zelišč, vendar pa lahko sušimo tudi zelenjavo, najpogosteje korenje, čebulo, jajčevce, por, zeleno itd. Kot prednost sušenja zelenjave naj navedemo že dejstvo, da tako prihranimo mnogo prostora, (1 kg suhe čebule namreč ustreza 10 kg sveže čebule) in časa, saj lahko jed hitreje pripravimo. Pri izbiri zelenjave za sušenje pazimo, da izbiramo le tisto, ki je popolnoma zdrava. Sušimo pri temperaturi, ki naj ne preseže 55 oC, saj se le tako ohrani večina toplotno občutljivih snovi. Suho zelenjavo je potrebno hraniti v hladnem in suhem prostoru in v dobro zaprtih posodah.
Pred sušenjem pa je potrebno nekatero zelenjavo, kot sta na primer korenček ali jajčevec, tudi blanširati. To pomeni, da očiščeno in primerno zrezano zelenjavo na kratko potopimo v vrelo vodo, takoj zatem pa jo ohladimo v hladni vodi. Da zelenjava med blanširanjem ne bi potemnela, priporočamo, da vodi dodate nekaj citronske kisline ali kisa. Na približno 6 l vode za blanširanje dodamo 1‒2 g citronske kisline ali 3‒4 jedilne žlice jabolčnega kisa.
Sveže shranjevanje
Nekatere rastline pa lahko shranimo tudi sveže, tako na primer lahko shranjujemo kitajsko zelje in radič, krompir, čebulo, česen, korenček … V kolikor se odločimo, da bomo pridelek shranili svež, moramo upoštevati določena pravila. Že ob pobiranju odberemo za skladiščenje le popolnoma zdrave rastline ali njihove dele. Že vsaka najmanjša okužba se lahko v kleti ali zasipnici izredno hitro razširi in uniči še ves ostali pridelek. Prav tako skladiščimo le suh pridelek, ki ni moker od rose ali padavin. Za shranjevanje svežih pridelkov poznamo dva načina, in sicer spravilo v kleti in v zasipnici.
Če skladiščimo v kleti, moramo paziti, da je omogočeno kroženje zraka. Če je mogoče, pridelek zložimo v plitve, zračne zabojčke in jih enakomerno porazdelimo po prostoru. Naj pa opozorimo, da v istem prostoru ne skladiščimo sadja, še posebej jabolk, in vrtnin, saj sadje med dozorevanjem oddaja v zrak pline, zaradi katerih krompir in čebula hitreje kalita.
Določeno zelenjavo, kot so na primer buče, bučke, čebula ali pa zelje, lahko hranimo kar na polici v hladni kleti ali temnem prostoru. Paziti moramo le, da imamo dober dotok zraka okoli zelenjave. Zelenjavo damo namesto na polico lahko tudi v mreže, ki jih obesimo v temen prostor.
Zasipnica
Izdelava zasipnice je verjetno manj poznana. Navadno tako shranjujemo korenovke, ki bi sicer v kleti zavzele preveč prostora. Shranjevanje v zasipnici je še posebej primerno za skladiščenje korenja, repe, zelene, rdeče pese itd. Za izdelavo domače zasipnice izberemo zaboj ali kartonasto škatlo, ki jo napolnimo s peskom ali vlažno zemljo. Za shranjevanje določenih vrtnin pa je primerna tudi žagovina. Če želimo na ta način shraniti korenje, ga naberemo jeseni, ko je zrelo, in odstranimo zelenje. V zaboj nasujemo pet centimetrov debelo plast žagovine ali peska. Nanjo položimo korenje in pri tem pazimo, da se koreni med seboj ne dotikajo. Nato zopet nasujemo novo plast žagovine ali peska. Ta postopek ponavljamo, dokler ne napolnimo vsega zaboja, pazimo le, da zasipnico končamo s peskom ali žagovino.
Tako pripravljen zaboj shranimo v temnem in hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje. Če imamo večjo količino korenovk in na voljo seveda tudi več prostora, lahko zasipnico pripravimo tudi v kleti, ali drugem neogrevanem prostoru. Lahko pa si zasipnico postavimo kar na prostem oziroma temu namenimo del vrta. V takem primeru na dno položimo 15 cm zemlje, če pa jo izdelujemo na prostem, izkopljemo meter globoko jamo, na dno katere najprej položimo listje ali slamo. Nato korenovke zložimo na kup, ki naj ne bo višji od 75 cm. Na vrh nasutih korenovk zopet nasujemo slamo, ter vse skupaj zasujemo z zemljo. Vrhnja plast zemlje naj bo debela med 10 in 15 cm oziroma debelejša, če živimo na področju, kjer je v jesenskih in zimskih mesecih več dežja in suhega mraza.
