Juha iz krompirja, gob in kopra s poširanim jajcem je hranljiva jed, ki združuje okuse gob in zelenjave z nežno kremasto osnovo. Odlična je kot samostojno kosilo ali topla večerja.
Sestavine (za 4 porcije):
Pest suhih gob
sol
4 krompirji
1 čajna žlička mlete kumine
100 ml kisa
4 jajca, približno 30 g navadne moke
250 g kisle smetane
mlet črni poper
nekaj vejic svežega kopra
Priprava:
Gobe dajte v liter slane vode (ali zelenjavne juhe) in kuhajte približno 10 minut. Krompir olupite, narežite na kocke in dodajte v lonec z gobami, dodajte še kumino. Vse pustite vreti.
V drugi posodi zavrite približno 750 ml vode in dodajte kis. Razbijte eno jajce in ga previdno položite v kislo vodo. Z žlico ovijte beljak okoli rumenjaka in kuhajte približno 4 minute. Nato jajce odstranite in na enak način skuhajte preostala jajca.
Ko je krompir skoraj mehak, zgostite osnovo za juho z moko, pomešano s smetano. Juho kuhajte približno 5 minut. Nato začinite s soljo in poprom ter vmešajte sesekljan koper. Na vsako porcijo na krožniku položite jajce.
Asimina ali pawpaw je sadno drevo, ki se je v zadnjih letih začelo vse pogosteje pojavljati na slovenskih vrtovih. Njeni plodovi so posebni: veliki, kremasti in sladki, z okusom, ki spominja na kombinacijo banane, manga in vanilje. Asimina je tudi ena redkih eksotičnih rastlin, ki dobro prenaša naše zime, zato je zanimiva alternativa klasičnim sadnim drevesom.
September je mesec, ko začnejo prvi plodovi dozorevati, in ravno tu se skriva največ pasti. Mnogi vrtnarji se obiranja lotijo prezgodaj ali napačno, zaradi česar plodovi izgubijo svojo kakovost, okus ali celo možnost shranjevanja.
Kdaj je pravi čas za obiranje
Najpogostejša dilema pri asimini je, kdaj točno so plodovi zreli. Če jih oberemo prezgodaj, so trdi, grenki in neužitni. Če čakamo predolgo, pa se lahko zmehčajo, počijo in padejo na tla.
Znak, da je plod zrel:
lupina začne dobivati rahlo rumenkast ali rjavkast odtenek,
plod postane mehak na otip, podobno kot pri avokadu,
ob rahlem dotiku ali stresanju veje plod sam odstopi.
Najpogostejše napake pri obiranju asimine
1. Prezgodnje obiranje
Mnogi se bojijo, da bodo plodovi popadali, zato jih oberejo še (pre)trde. Takšna asimina nima razvitega sladkega okusa, poleg tega tudi doma ne dozori pravilno. Plodove je najbolje pustiti na drevesu, dokler sami ne pokažejo znakov zrelosti.
2. Pomanjkanje občutka pri rokovanju s sadeži
Asimina je občutljivo sadje. Njena mehka struktura pomeni, da se hitro poškoduje. Če jo obiramo na silo ali jo pustimo, da pade na tla, ali jo pretrdo mečemo v košaro, da se sadeži obtolčejo, se na plodu pojavijo rjave lise, ki pospešijo kvarjenje.
3. Nepravilno shranjevanje
Plodovi asimine so zelo hitro pokvarljivi. Pri sobni temperaturi zdržijo le nekaj dni. Pogosta napaka je, da jih pustimo na kuhinjskem pultu predolgo. Najbolje jih je shranjevati v hladilniku, kjer obstojijo do enega tedna. Za daljše shranjevanje jih lahko olupimo, odstranimo semena in zamrznemo kašo.
4. Obiranje ob nepravem delu dneva
Če plodove obiramo v vročem opoldanskem soncu, se še hitreje zmehčajo in začnejo kvariti. Najbolje je obirati zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko so temperature nižje.
5. Neupoštevanje neenakomernega zorenja
Plodovi na istem drevesu ne dozorijo vsi hkrati. Nekateri so pripravljeni že v začetku septembra, drugi šele konec meseca ali celo oktobra. Napaka je, da vse oberejo naenkrat. Pravilno je, da drevo pregledujemo vsakih nekaj dni in obiramo le tiste plodove, ki so mehki in pripravljeni.
6. Nepravilno odstranjevanje pešk
Asimina vsebuje velika rjava semena, ki niso užitna. Pri pripravi plodov za zamrzovanje ali predelavo je pomembno, da jih temeljito odstranimo, saj lahko kvarijo teksturo in okus shranjene kaše.
Kako pravilno ravnati z obranimi plodovi
Sveža uporaba
Najboljši način uživanja asimine je, da jo pojemo svežo. Plod prerežemo, izdolbemo kašo in odstranimo semena.
Shranjevanje
Hladilnik: do 7 dni.
Zamrzovanje: kašo zamrznemo v posodicah ali vrečkah in jo uporabimo za smutije, kreme in sladoled.
Predelava: odlična je za džeme, peciva in likerje.
Predelava v sladice
Asimina je pogosto opisana kot »sladoled iz narave«. Njeno kašasto meso je popolno za pripravo kremastih sladic, od pudingov do mousseov in sladoleda.
Zakaj je asimina občutljiva
Njena občutljivost je razlog, da asimine skoraj nikoli ne najdemo v trgovinah – težko jih je transportirati. Zato so domače sadike in pridelek toliko bolj dragoceni. Če se naučimo pravilnega obiranja in shranjevanja, lahko iz teh eksotičnih plodov izvlečemo največ.
Bramor je eden najbolj nadležnih škodljivcev na vrtu. Ta podzemna žuželka, znana po svojem čokatem telesu in močnem kopalnem orodju – sprednjih nogah – povzroča ogromno škodo, saj med premikanjem grize korenine mladih rastlin. Največkrat prizadene zelenjavni vrt, še posebej sadike solate, zelja, korenja in krompirja, pa tudi trate, kjer ustvarja značilne kupčke zemlje.
Čeprav je prisoten skozi celo leto, obstaja obdobje, ko ga je mogoče najbolj učinkovito nadzorovati – september. Razumevanje njegove življenjske dobe in navad nam lahko pomaga, da pravočasno ukrepamo in zmanjšamo škodo na vrtu.
Življenjski cikel bramorja
Da bi razumeli, zakaj je september ključen, je treba poznati življenjski cikel bramorja:
Pomlad: odrasli bramorji začnejo pariti in samice odlagajo jajčeca v rovih.
Poletje: iz jajčec se razvijejo ličinke, ki se hranijo z mladimi koreninicami in rastlinami.
September: ličinke so še vedno majhne in ranljive. Takrat še ne morejo prezimiti globoko v zemlji, zato jih je najlažje uničiti.
Zima: odrasli bramorji in večje ličinke se zakopljejo globoko, kjer so zaščiteni pred mrazom in posegi vrtičkarjev.
To pomeni, da je september zadnja prava priložnost, da zmanjšamo populacijo bramorjev pred prezimovanjem.
Zakaj ravno september?
V septembru so ličinke v zgodnji fazi razvoja, bližje površini zemlje, kjer se hranijo. Če jih odstranimo ali omejimo zdaj, preprečimo, da bi prezimile in naslednjo pomlad povzročile še več škode. Poleg tega v tem obdobju pogosto opravljamo jesenska opravila na vrtu – prekopavanje, pripravo gredic in setev ozimnih vrtnin. Vsa ta dela lahko povežemo z bojem proti bramorju.
Kako se boriti proti bramorju v septembru
Mehanske metode
Prekopavanje tal: ob jesenskem prekopavanju vrta ličinke in odrasle osebke izpostavimo naravnim sovražnikom, kot so ptice.
Pasti: bramorje lahko ujamemo s pastmi iz kozarcev, zakopanih v zemljo do roba, napolnjenih z vodo ali pivom.
Ročno pobiranje: med prekopavanjem jih lahko preprosto poberemo in odstranimo.
Biološke metode
Koristne ogorčice: v septembru so razmere še dovolj tople, da lahko uporabimo biološke pripravke z ogorčicami, ki napadejo bramorjevo ličinko.
Naravni plenilci: kokoši, race in ježi so naravni sovražniki bramorjev – če jim omogočimo dostop do vrta, bodo učinkovito pomagali zmanjšati populacijo.
Preventivni ukrepi
Gnojenje s hlevskim gnojem: bramorji se radi zadržujejo v gnojiščih, zato pazimo, da gnoj ne ostaja predolgo na kupih ob vrtu.
Zastirka: predebela plast zastirke lahko bramorjem nudi zavetje. Zastirko uporabljamo premišljeno in jo jeseni zmanjšamo.
Kolobarjenje: čeprav bramorji niso vezani le na eno rastlino, kolobarjenje pomaga zmanjšati pritisk škodljivcev.
Znaki napada bramorja
Vrtičkarji pogosto spregledajo prve znake, dokler ni prepozno. Bodite pozorni na:
nenadno uvelo rastlino, ki jo ob rahlem potegu zlahka izvlečemo iz zemlje, ker nima korenin,
rove tik pod površjem tal,
kupčke rahle zemlje, podobne kot pri voluharjih, a manjše in bolj enakomerno oblikovane.
Če v septembru opazite takšne znake, je to jasen signal, da morate ukrepati.
Dolgoročna strategija
Bramorja se ni mogoče znebiti čez noč, a z doslednimi ukrepi lahko populacijo močno zmanjšamo. Ključna je kombinacija mehanskih, bioloških in preventivnih metod. Najbolj učinkovito je ukrepati v septembru, ko so ličinke ranljive, in spomladi, ko odrasli bramorji začnejo novo generacijo.
Na naših vrtovih so rože pogosto le okras – a obstajajo izjeme, ki so hkrati lepe na pogled in užitne na krožniku. Ena takih je maslenica (Hemerocallis), pri nas znana tudi kot enodnevna lilija. To je trajnica, ki s svojimi pisanimi cvetovi popestri gredo, ob tem pa ponuja tudi presenetljivo kulinarično uporabnost. Njeni cvetovi, popki in mladi listi so namreč užitni in imajo nežen, nekoliko sladek okus, ki spominja na kombinacijo zelenjave in cvetličnega nektarja.
Maslenice so že stoletja priljubljene na Kitajskem in Japonskem, kjer jih uporabljajo kot zelenjavo v juhah in ocvrtih jedeh. Pri nas so še precej neznane v kulinariki, a z malo poguma jih lahko uporabimo kot atraktiven dodatek jedem.
Zakaj je maslenica posebna
Maslenice so nezahtevne trajnice, ki uspevajo skoraj povsod – na soncu, v polsenci, na bogatih ali skromnejših tleh. Njihovi cvetovi so kratkotrajni, saj običajno zacvetijo zjutraj in ovenijo do večera, a na rastlini jih nastane toliko, da cvetenje traja več tednov. Prav zaradi te obilice cvetov so tudi kot kulinarična sestavina dragocene, saj lahko sproti trgamo cvetove in popke, ne da bi s tem osiromašili lepoto vrta.
Gojenje maslenice na vrtu
Izbira lege
Maslenica je izjemno prilagodljiva, a najbolje uspeva na sončni ali polsenčni legi. Na polnem soncu bo cvetela obilneje, v polsenci pa bodo cvetovi dalj časa ohranili barvo. Dobro prenaša vročino, hkrati pa tudi zimski mraz.
Tla
Najbolj ji ustrezajo rodovitna, rahlo vlažna, a odcedna tla. Če so tla peščena ali revna, jim dodamo kompost. V glinenih tleh, ki zadržujejo vodo, je priporočljivo urediti drenažo, da ne pride do gnitja korenin.
Sajenje
Maslenico sadimo spomladi ali jeseni. Sadike posadimo 40–50 cm narazen, saj sčasoma razvijejo bujne grmičke. Koreninski vrat naj bo ob sajenju tik pod površino tal.
Zalivanje in nega
Čeprav maslenica prenese sušo, bo ob rednem zalivanju cvetela bogateje. Zalivamo globoko, a redkeje, da spodbudimo razvoj globljih korenin. Po cvetenju lahko porežemo odcvetele cvetne peclje, liste pa pustimo, da hranijo korenine do jeseni.
Razmnoževanje
Maslenico najlažje razmnožujemo z delitvijo gomoljev. Najboljši čas za to je zgodaj spomladi ali po cvetenju jeseni. Gomolje izkopljemo, razdelimo na več delov in vsakega znova posadimo. Tako rastline pomladimo in spodbudimo obilnejše cvetenje.
Zimska oskrba
Maslenica je odporna na mraz in običajno ne potrebuje posebne zaščite. V hladnejših območjih lahko okoli rastlin jeseni dodamo plast listja ali zastirke, ki ščiti korenine.
Užitni deli maslenice
Cvetovi
Cvetovi so najlepši del maslenice in jih lahko uporabimo sveže, polnjene ali celo panirane. Imajo nežen, sladkast okus, ki se odlično poda k solatam, testeninam in rižotam. Cvetovi različnih barv (rumeni, oranžni, rdečkasti) niso le okusni, temveč tudi zelo lepo popestrijo za dekoracijo jedi.
Popki
Mladi cvetni popki so prava poslastica. Lahko jih na hitro popečemo na olivnem olju, skuhamo v juhah ali ocvremo v tempuri. Po okusu spominjajo na stročji fižol ali šparglje.
Mladi listi
Čeprav se redkeje uporabljajo, so užitni tudi mladi listi. Dodamo jih lahko k spomladanskim juham in enolončnicam, saj imajo blag, zelenjaven okus.
Gomoljasti koreni
V Aziji včasih uporabljajo tudi mesnate korenine starejših rastlin. Te imajo rahlo oreškast okus in se uporabljajo kot zelenjava.
Kako uporabiti maslenico v kuhinji
Sveži cvetovi v solatah: dodajo barvo in rahlo sladkobo.
Polnjeni cvetovi: cvetove napolnimo z zelišči, skuto ali kremnim sirom.
Panirani popki: podobno kot bučkine cvetove jih lahko ocvremo v testu.
Juhe in enolončnice: popki se odlično obnesejo kot zelenjavna osnova.
Rižote in testenine: cvetovi in popki so lahko presenetljivo dober dodatek.
Nasveti za varno uživanje
Čeprav je maslenica užitna, velja nekaj previdnosti:
ne zamenjujmo je z pravo lilijo (Lilium), katere deli niso užitni,
začnimo z manjšimi količinami, saj lahko pri občutljivih ljudeh povzroči blage prebavne težave,
uporabljamo le rastline, ki jih gojimo sami ali vemo, da niso bile škropljene s pesticidi.
Maslenica kot okras in hrana
Maslenica je ena tistih rastlin, ki na vrtu združuje lepoto in praktičnost. Je nezahtevna, dolgotrajno cveti, privablja čebele in metulje, hkrati pa jo lahko uporabimo v kulinariki. Vrtu doda strukturo in barvo, krožniku pa nekaj posebnega – jedilne cvetove, ki presenetijo goste in vnesejo igrivost v jedilnik.
Najbolj okusna roža na vrtu
Maslenica je dokaz, da vrt ni le prostor za zelenjavo ali cvetje – lahko je oboje. Z nekaj ustvarjalnosti jo lahko spremenimo v najbolj okusno rožo na vrtu. Jeseni jo porežemo do tal, da spomladi močneje požene, poleti pa nam bo vračala obilico cvetov in priložnosti za kulinarične eksperimente. Če želite vrt, ki bo lep in uporaben hkrati, je maslenica izbira, ki vas ne bo razočarala.
Maščobe so nepogrešljiv del zdrave prehrane. Potrebujemo jih za absorpcijo vitaminov, za energijo in za pravilno delovanje hormonov. A ni vseeno, katere maščobe uživamo in kako jih uporabljamo v kuhinji. Tudi tako imenovane »zdrave maščobe« lahko postanejo škodljive, če jih izpostavimo previsokim temperaturam ali jih uporabljamo napačno.
Sončnično olje je eno najpogosteje uporabljenih v slovenskih kuhinjah, a njegova priljubljenost ni brez pasti. Zaradi sestave maščobnih kislin in nizke točke dimljenja ni primerno za vse načine priprave hrane. Zato je smiselno razmisliti o alternativah in spoznati, kdaj poseči po oljčnem, kokosovem, repičnem ali maslenem olju, da ohranimo hranilno vrednost in se izognemo škodljivim učinkom.
Zakaj sončnično olje ni vedno najboljša izbira
Sončnično olje vsebuje veliko omega-6 maščobnih kislin, ki jih sicer potrebujemo, a v sodobni prehrani jih pogosto zaužijemo preveč. Neravnovesje med omega-3 in omega-6 maščobami lahko prispeva k vnetjem v telesu.
Druga težava je točka dimljenja. To je temperatura, pri kateri olje začne razpadati in tvoriti škodljive spojine, vključno z rakotvornimi aldehidi. Pri rafiniranem sončničnem olju je ta okoli 220 °C, pri nerafiniranem pa bistveno nižja. Če ga uporabljamo za cvrtje ali praženje pri zelo visokih temperaturah, hitro postane zdravju škodljivo.
Kdaj so »zdrava« olja lahko nevarna
Marsikdo meni, da so vsa rastlinska olja zdrava, a to velja le, če jih uporabljamo pravilno. Tudi najbolj hranilno olje lahko postane nevarno, če ga segrevamo nad priporočeno temperaturo ali ga uporabljamo (celo večkrat) za cvrtje.
Oljčno olje: zdravo, a občutljivo pri visokih temperaturah, zato je nerafinirano bolj primerno za solate in hladne jedi.
Laneno olje: odličen vir omega-3, a ga ne smemo segrevati – primerno je samo za hladne jedi.
Bučno olje: cenjeno v Sloveniji, a namenjeno izključno solatam in hladnim jedem.
Če takšna olja uporabimo za cvrtje, izgubijo koristne snovi in nastanejo prosti radikali, ki škodujejo zdravju.
Katere alternative sončničnemu olju poznamo in kako jih uporabljati
Oljčno olje
Oljčno olje je bogato z mononenasičenimi maščobami in antioksidanti. Znanstvene raziskave potrjujejo njegov pozitiven vpliv na srčno-žilno zdravje.
Primerno za: solate, kuhanje na zmerni temperaturi, pečenje pri do 180 °C.
Izogibamo se: cvrtju pri zelo visokih temperaturah.
Kokosovo olje
Kokosovo olje vsebuje nasičene maščobe, a je zaradi visoke točke dimljenja stabilno pri segrevanju. Njegov blag okus se dobro poda k azijskim jedem, slaščicam in praženju.
Primerno za: cvrtje, peko, azijske jedi.
Omejitev: zaradi nasičenih maščob ga uporabljamo zmerno.
Repično olje
Repično olje ima ugodno razmerje med omega-3 in omega-6 maščobami ter visoko točko dimljenja. Je nevtralnega okusa in zelo uporabno v vsakodnevni kuhinji.
Primerno za: cvrtje, pečenje, solate.
Prednost: zdravo in cenovno ugodno.
Ghee (prečiščeno maslo)
Ghee je tradicionalna maščoba iz Indije, ki nastane s segrevanjem masla, pri čemer se odstranijo beljakovine in voda. Ima višjo točko dimljenja kot navadno maslo in bogat okus.
Primerno za: praženje, pečenje, kuhanje.
Dodana vrednost: aromatičen okus, dobro za indijske in orientalske jedi.
Avokadovo olje
Avokadovo olje je bogato z mononenasičenimi maščobami in ima eno najvišjih točk dimljenja (okoli 270 °C). Poleg tega vsebuje veliko vitamina E.
Primerno za: cvrtje, peko, solate, hladne omake.
Slabost: visoka cena.
Maslo
Maslo ni najbolj stabilno pri visokih temperaturah, a v manjših količinah je čudovita izbira za dodajanje okusa. Za peko peciva in hitre jedi na zmerni temperaturi je povsem primerno.
Primerno za: pečenje peciva, pripravo omak, kuhanje pri nižjih temperaturah.
Kako izbrati pravo olje za vsako priložnost
Za solate in hladne jedi: oljčno, laneno, bučno, avokadovo.
Za pečenje in praženje pri srednjih temperaturah: oljčno, repično, ghee, kokosovo.
Za cvrtje pri visokih temperaturah: repično, kokosovo, avokadovo.
Ne obstaja le eno samo »najbolj zdravo« olje za vse namene. Pomembno je, da izberemo pravo maščobo za pravo tehniko priprave hrane.
Kako shranjevati olja, da ostanejo zdrava
Tudi pravilna uporaba olja ne bo dovolj, če ga hranimo napačno. Olja so občutljiva na svetlobo, toploto in zrak.
Hranimo jih v temnih steklenicah.
Naj bodo shranjena na hladnem, a ne v hladilniku (razen lanenega olja).
Sončni mrk že od nekdaj buri domišljijo in velja za enega najmočnejših astroloških dogodkov. Takrat se Luna postavi med Zemljo in Sonce ter simbolično zatemni svetlobo, ki nas sicer vsakodnevno vodi. V astrologiji sončni mrki predstavljajo nove začetke, a tudi nenadne preobrate, ki nas lahko potisnejo iz cone udobja.
Mrk 21. septembra 2025 bo nastopil v znamenju Device, zato bo še posebej poudarjal teme reda, zdravja, odgovornosti in vsakodnevnih navad. To je trenutek, ko lahko zastavimo nove temelje za bolj uravnoteženo življenje, a hkrati se bomo morali soočiti tudi s sencami lastnih rutinskih vzorcev.
Energija mrka v Devici
Device so povezane z organizacijo, analizo in praktičnostjo. Sončni mrk v tem znamenju prinaša energijo čiščenja – tako fizičnega kot duševnega. Mnogi bodo začutili potrebo, da uredijo svoje življenje, se znebijo odvečnih bremen in na novo postavijo prioritete.
Ta mrk nas bo spomnil, da lahko velike spremembe dosežemo z majhnimi, a doslednimi koraki. Je tudi klic k večji skrbi za telo, zdravje in vsakodnevne navade.
Kako bo mrk vplival na posamezna znamenja
Oven
Za ovne bo to obdobje, ko bodo morali poskrbeti za bolj zdrave rutine. Mrk vas spodbuja, da premislite o svojem življenjskem slogu – od prehrane do vsakodnevnih navad. Če se boste prepustili spremembam, boste pridobili več energije in notranje moči.
Bik
Biki bodo občutili močno ustvarjalno energijo. Mrk prinaša priložnost za nove projekte, ki temeljijo na talentih in hobijih. Prav tako se lahko odprejo spremembe na področju ljubezni – odnosi bodo iskali več iskrenosti in srčnosti.
Dvojčka
Dvojčki bodo pod vplivom tega mrka usmerjeni v dom in družinsko življenje. Čas je za razmislek o tem, kaj vam res daje občutek varnosti. Morda boste začutili potrebo po spremembah v bivalnem okolju ali reševanju starih družinskih vprašanj.
Rak
Za rake bo to čas komunikacije in novih idej. Mrk prinaša spremembe v načinu, kako izražate svoje misli. Lahko boste začeli pisati, govoriti ali deliti znanje na nov način. Pazite le, da ne razpršite svoje energije na preveč področij hkrati.
Lev
Levi bodo pod vplivom mrka razmišljali o svoji vrednosti – tako finančni kot osebni. To je trenutek, ko boste morali postaviti jasne meje in premisliti, kako ravnate z denarjem. Lahko se odpre priložnost za dodatni zaslužek, a tudi potreba po varčevanju.
Devica
Ker bo mrk v vašem znamenju, boste device v središču dogajanja. To je vaš trenutek za nove začetke – v odnosih, karieri ali osebnem življenju. Čeprav bo to obdobje zahtevno, lahko naredite velik preskok. Pomembno je, da se znebite starih vzorcev, ki vas omejujejo.
Tehtnica
Tehtnice bodo občutile potrebo po počitku in umiku vase. Mrk vas spodbuja, da se ustavite in prisluhnete svoji intuiciji. Dobra ideja je, da se posvetite meditaciji ali pisanju dnevnika. V naslednjih mesecih boste iz tega obdobja tišine črpali moč za nove začetke.
Škorpijon
Škorpijoni bodo ta mrk doživljali kot klic k povezovanju z drugimi. Prihajajo spremembe v prijateljstvih ali skupinskih projektih. Lahko se pridružite novi skupnosti ali pa se poslovite od odnosov, ki ne služijo več vaši rasti.
Strelec
Za strelce bo to pomemben trenutek na področju kariere. Mrk lahko prinese nepričakovane spremembe v službi ali nov projekt, ki bo zahteval vašo pozornost. Če boste pripravljeni na fleksibilnost, vas čakajo nagrade.
Kozorog
Kozorogi bodo začutili željo po širjenju obzorij. To je čas za nove študije, potovanja ali raziskovanje duhovnosti. Mrk vas spodbuja, da se osvobodite omejujočih prepričanj in si dovolite več svobode.
Vodnar
Vodnarji bodo morali pogledati globlje vase in se soočiti z vprašanji intime in zaupanja. Lahko pride do sprememb v partnerskih odnosih ali na finančnem področju, povezanem z naložbami in delitvijo sredstev. To je priložnost za transformacijo.
Ribi
Za ribe bo ta mrk osvetlil partnerske odnose. Če je v odnosu neravnovesje, se bo zdaj pokazalo. Tisti, ki so pripravljeni na iskrenost in predanost, lahko odnose poglobijo, drugi pa bodo morali razmisliti o novih poteh.
Kako najbolje izkoristiti energijo mrka
Vzemite si čas za introspekcijo in razmislite, katera področja vašega življenja zahtevajo spremembo.
Ne silite stvari na silo – mrki pogosto prinesejo nepričakovane dogodke, ki sami usmerijo pot.
Posvetite se zdravju, prehrani in rutini – majhne spremembe lahko prinesejo velike rezultate.
Zapišite si svoje cilje in jih začnite uresničevati postopoma.
Sladkor je ena najbolj razširjenih sestavin v sodobni prehrani. Čeprav ga pogosto povezujemo s pecivom, sladkarijami in gaziranimi pijačami, se skriva tudi tam, kjer ga najmanj pričakujemo. Proizvajalci ga dodajajo, da izboljšajo okus, podaljšajo obstojnost ali izboljšajo teksturo živil. Zaradi tega se lahko hitro zgodi, da zaužijemo veliko več sladkorja, kot bi si mislili, čeprav pazimo na vnos. Strokovnjaki priporočajo, da naj prosti sladkorji ne bi presegli 10 % dnevnega vnosa kalorij (to pomeni približno 50 g pri odrasli osebi), še bolje pa je, če jih zaužijemo manj kot 25 g na dan.
Da bi bolje razumeli, kje nas sladkor preseneti, si poglejmo šest živil, za katera pogosto niti ne pomislimo, da vsebujejo veliko sladkorja.
1. Jogurti z okusi
Jogurt pogosto dojemamo kot zdravo izbiro, ki jim okus in sladkobo daje sadje, a aromatizirani jogurti so lahko prava sladkorna bomba. Sadni jogurt, ki se prodaja kot »lahka« ali »fit« izbira, lahko vsebuje tudi do 15 g sladkorja na lonček – to je približno tri čajne žličke.
Namesto sadnih jogurtov je bolje izbrati navaden grški jogurt in mu sami dodati sveže sadje ali žličko medu. Tako imamo nadzor nad količino sladkorja in ohranimo koristne probiotične bakterije.
2. Kosmiči za zajtrk
Mnogi kosmiči, ki so namenjeni otrokom, imajo na embalaži živahne barve in obljubljajo vitamine ter minerale. V resnici pa lahko nekateri vsebujejo več sladkorja kot sladkarije. V eni porciji (30 g) ga je lahko tudi do 12 g.
Čeprav so ovseni kosmiči v osnovi zdravi, jih številni proizvajalci obogatijo z medom, čokolado ali suhim sadjem, kar še poveča količino sladkorja. Najbolje je kupiti navadne ovsene kosmiče in jih obogatiti z oreščki, semeni in svežim sadjem.
3. Sadni sokovi in smutiji iz trgovine
Ko pijemo sok, imamo občutek, da gre za zdravo alternativo gaziranim pijačam. A večina industrijskih sokov vsebuje skoraj enako količino sladkorja. Tudi tisti z oznako »100 % sadni sok« vsebujejo naravne sladkorje, ki v tekoči obliki hitro dvignejo raven sladkorja v krvi, brez vlaknin, ki jih najdemo v celem sadju. V pol litra pomarančnega soka je lahko več kot 40 g sladkorja – skoraj celoten dnevni priporočeni vnos.
Doma pripravljen smoothie, ki vsebuje cel sadež z vlakninami, je bistveno boljša izbira.
4. Ketchup in omake
Morda bo marsikdo presenečen, a ketchup je eno najbolj sladkih živil, ki jih lahko najdete v hladilniku ali shrambi. Ena žlica (15 g) vsebuje približno 4 g sladkorja. Če k temu dodamo, da ga pogosto uporabimo več kot eno žlico, dobimo hitro precejšen vnos. Podobno velja za številne druge industrijske omake, kot so omake za žar, sladka-čili omaka in celo solatni prelivi.
Če želimo zmanjšati sladkor, lahko posežemo po različicah brez dodanega sladkorja ali pa omake pripravimo doma iz sveže zelenjave in zelišč.
5. Energetske ploščice in »fit« prigrizki
Pogosto nas reklame prepričajo, da so energijske ploščice idealen prigrizek za zdrav življenjski slog. Res je, da vsebujejo vlaknine, oreščke ali suho sadje, a hkrati so polne dodanega sladkorja, glukoznih sirupov in čokolade. Ena ploščica lahko vsebuje več kot 20 g sladkorja.
Namesto industrijskih ploščic je smiselno pripraviti domače – iz ovsenih kosmičev, oreščkov in nekaj datljev za naravno sladkobo.
6. Suho sadje
Čeprav suho sadje pogosto priporočamo kot zdravo malico, je treba z njim ravnati previdno. Ko sadje posušimo, se koncentracija sladkorja močno poveča. 100 g rozin, suhih marelic ali datljev lahko vsebuje tudi več kot 60 g sladkorja. Poleg tega nekateri proizvajalci suhemu sadju dodajajo še dodatni sladkor, da je bolj privlačno.
Najbolje je uživati suho sadje v manjših količinah in ga kombinirati z oreščki ali semeni, ki uravnavajo vpliv sladkorja na krvni sladkor.
Kako zmanjšati vnos skritega sladkorja
Preberite deklaracije na živilih: sladkor je pogosto skrit pod različnimi imeni (glukozni sirup, fruktoza, maltodekstrin).
Izbirajte naravno hrano: sadje, zelenjavo, polnozrnate izdelke.
Pijte vodo namesto sokov in gaziranih pijač.
Kuhajte doma, kjer imate popoln nadzor nad sestavinami.
Sladke izdelke rezervirajte za občasne priboljške, ne za vsakodnevno prehrano.
Zaključek: sladkor se skriva tam, kjer ga ne pričakujemo
Sladkor ni problematičen le v tortah in čokoladah, temveč predvsem v živilih, ki jih pogosto dojemamo kot zdrava. Jogurti z okusi, kosmiči, sokovi, omake, energijske ploščice in suho sadje so lahko hitro vir presežkov. Ko se tega zavemo, lahko z manjšimi spremembami v prehrani naredimo veliko za svoje zdravje. Ključ je v zmernosti in premišljenih izbirah.
Ko se začnejo prve jesenske megle in dnevi postajajo krajši, z dreves začnejo padati orehi. Njihov značilen vonj in okus spominjata na praznične kolače, potice in druge dobrote, ki jih brez oreščkov skoraj ne znamo pripraviti. Orehi so bogati z zdravimi maščobami, beljakovinami in minerali, zato jih je vredno dobro shraniti za zimo. A prav pri tem se pogosto zatakne – če jih hranimo nepravilno, hitro postanejo žarki ali jih napade plesen.
Kdaj je pravi čas za nabiranje?
Orehi so zreli, ko zelena lupina (oplodek) začne spreminjati barvo v temno začne odpirati in plod sam pade na tla. Nabiranje na silo, torej otresanje še nezrelih plodov, ni priporočljivo, saj taki orehi niso polnovredni in se slabše skladiščijo. Najbolje je orehe sproti pobirati s tal, da ne ležijo predolgo na vlažni zemlji, kjer se hitro pojavijo temne lise in plesen.
Zakaj so orehi občutljivi na shranjevanje?
Orehi vsebujejo veliko olja – kar do 60 %. Prav zato so izjemno hranilni, a hkrati zelo občutljivi. Olja lahko zaradi toplote, vlage ali svetlobe oksidirajo, kar povzroči žarkost in grenak okus. To ne samo pokvari okusa, ampak tudi zmanjša hranilno vrednost. Poleg tega lupina oreha ni popolna zaščita pred vlago in plesnijo, zato je pravilno sušenje in skladiščenje zelo pomembno.
Kako pripravimo orehe za shranjevanje
1. Odstranitev zunanje lupine
Najprej je treba odstraniti zeleni oz. kasneje rjavo-črni ovoj. Če se ta trmasto drži ploda, ga pustimo, da se naravno odpre. Ročno čiščenje lahko umaže prste, zato pri delu priporočamo rokavice.
2. Pranje in sušenje
Olupljene orehe na hitro očistimo, da odstranimo ostanke lupine in nečistoče. Nato jih razporedimo v eni plasti na suho podlago (npr. v lesene gajbice ali papir) in jih sušimo na zračnem, senčnem mestu. Sušenje traja vsaj 10–14 dni. Občasno jih obrnemo, da se enakomerno posušijo.
3. Test suhosti
Kako vemo, da so orehi dovolj suhi? Lupina ob tresenju oddaja votel zvok, jedrca pa se enostavno ločijo. Če so še mehka ali se lepijo, jih je treba sušiti dlje.
Načini shranjevanja orehov
Shranjevanje v lupini
Suhe orehe lahko shranimo v lupini. Najbolje jih je hraniti v platnenih ali papirnatih vrečkah na hladnem, temnem in suhem mestu. V kleti ali shrambi z dobro zračenjem ostanejo sveži več mesecev.
Shranjevanje olupljenih jedrc
Olupljeni orehi so bolj občutljivi, zato jih je najbolje hraniti v dobro zaprtih steklenih kozarcih ali posodah. Postavimo jih na hladno, kjer zdržijo približno mesec dni, ali v zamrzovalnik, kjer se ohranijo tudi do enega leta.
Zamrzovanje
Orehi se zelo dobro obnesejo v zamrzovalniku. Pred tem jih olupimo in shranimo v majhnih porcijah, da jih lahko po potrebi odmrznemo. Tako ostanejo sveži, hrustljavi in brez žarkega okusa.
Vakuumsko shranjevanje
Če imate vakuumski aparat, je to eden najboljših načinov, da orehe zaščitite pred kisikom in vlago. Vakuumsko zaprti orehi se bistveno počasneje pokvarijo.
Kako preprečiti žarkost in plesen
Orehe hranite stran od toplote in svetlobe.
Redno preverjajte, ali so se pojavili znaki plesni. Takšne orehe takoj zavrzite.
Ne hranite jih v plastičnih vrečkah brez zračnih lukenj.
Ko slišimo pogovore o gobah, je hitro jasno, da je jurček tista vrsta gobanov, ki najbolj razveseli gobarje. Še posebej jesenski “ajdovčki”. Njegov mesnat rjavi klobuk in debel bel bet veljata za simbol jesenskega gozda. September je eden najboljših mesecev za nabiranje jurčkov – dovolj je vlage, noči so hladnejše, a dnevi še vedno topli. Da bi se naš gobarski sprehod po gozdu čim bolje obrestoval, je dobro vedeti, kje jih najpogosteje najdemo.
Zakaj ravno september prinaša največ jurčkov
Jurčki najbolje uspevajo, ko se združijo trije pogoji: vlaga, toplota in senca. Po poletnih nevihtah in jesenskih rosah tla zadržijo dovolj vlage, hkrati pa sonce še vedno ogreva tla. Ta kombinacija ustvarja idealne razmere, da jurčki množično vzniknejo. V septembru se tako pogosto zgodi pravi “gobarski val”.
V kakšnem gozdu rastejo jurčki
Jurčki so mikorizne gobe, kar pomeni, da živijo v simbiozi z drevesi. Zato jih nikoli ne najdemo naključno sredi ničesar, ampak vedno v bližini določenih dreves.
Iglasti gozdovi: smreke, jelke in bori so drevesa, ob katerih jurčki posebej radi rastejo. V takih gozdovih jih pogosto najdemo več skupaj.
Listnati gozdovi: jurčki se dobro počutijo tudi pod hrasti, bukvami in kostanji. Pogosto so ti jurčki svetlejši in bolj aromatični.
Mešani gozdovi: najboljši teren za gobarje! Mešanica iglavcev in listavcev zagotavlja bogastvo tal in pravo mikroklimo.
Kakšna tla imajo jurčki radi
Jurčki niso zahtevni, a imajo svoje preference. Najraje imajo:
rahla in zračna tla, bogata z organskimi snovmi,
tla, prekrita z iglicami ali listjem, ki dobro zadržujejo vlago,
rahlo kisla tla, kakršna pogosto najdemo v smrekovih gozdovih.
V mokrih, močvirnatih predelih jurčkov skoraj ne najdemo, prav tako se jim ne podajo suha, peščena tla brez humusa.
Na katerih lokacijah jih najdemo v septembru
Čeprav jurčki rastejo po vsej Sloveniji, so nekatera območja še posebej bogata.
Gozdovi Notranjske in Kočevske: znani so po smrekovih gozdovih, kjer jurčki pogosto rastejo množično.
Pohorje: zaradi višje nadmorske lege in mešanih gozdov je ena boljših lokacij za gobarjenje.
Primorska: tukaj jurčki uspevajo ob bukvah in hrastih, pogosto že prej kot v notranjosti.
Alpske doline in planine: v septembru so jurčki v višjih legah še posebej kakovostni, pogosto trši in manj napadeni od žuželk. Ena nabolj priljubljenih točk je Pokljuka, ki pa počasi že težko ‘prenaša’ tako veliko število gobarjev in je v zadnjih letih bera pogosto bolj skromna.
Kako prepoznamo dober teren
Izkušen gobar hitro ve, kje se splača upočasniti korak, se ustaviti in dobro pregledati teren. Dober teren za jurčke prepoznamo po:
gostem mahu, kjer se vlaga zadržuje dlje,
prisotnosti mladih smrek ali bukev,
rahlo s praprotjo zaraščenih gozdnih robovih in jasah, kjer se srečata senca in svetloba,
gobarski “družbi”: če najdemo mušnice, golobice ali lisičke, je velika verjetnost, da so v bližini tudi jurčki.
Na kaj moramo paziti pri nabiranju
Jurčki so užitni, a v gozdu rastejo tudi njihovi strupeni bratje, ki so jim lahko zelo podobni. Začetniki jih lahko zamenjajo z neužitnimi gobami, kot sta žolčasti grenivec (Tylopilus felleus) ali vražji goban (Rubroboletus satanas). Zato je pomembno, da:
nabiramo le gobe, ki jih zanesljivo poznamo,
jurčke previdno izrežemo ali zasukamo, da ne poškodujemo micelija,
gobe nosimo v zračnih košarah, nikoli v plastičnih vrečkah.
Ko jesen pobarva vrt in se temperature spustijo, številne trajnice zaključijo svojo rastno sezono. Čeprav bi jih mnogi pustili, da jih sneg preprosto prekrije, jesensko obrezovanje prinaša koristi: zmanjša tveganje za bolezni, prepreči gnitje, poskrbi za urejen videz gredic in omogoči, da rastline spomladi hitreje in močnejše poženejo.
A pozor – niso vse trajnice enake. Nekatere je treba jeseni nujno porezati, druge pa je bolje pustiti, saj nudijo zaščito pred mrazom, hrano pticam in celo lep zimski okras.
10 trajnic, ki jih moramo obrezati jeseni
1. Hoste
Hoste (funkije) so priljubljene senčne trajnice z velikimi listi. Ti se jeseni hitro zmehčajo in razpadejo, kar privablja polže in ustvarja pogoje za bolezni. Če liste porežemo do tal, preprečimo težave, korenike pa spomladi brez težav poženejo nove liste.
2. Potonike
Listi potonik so občutljivi na plesni in pegavosti. Če jih pustimo čez zimo, lahko bolezni okužijo korenine in mlade poganjke. Jeseni jih porežemo čisto do tal in odpadle dele odstranimo z vrta.
3. Plamenke
Visoke plamenke pogosto napade pepelasta plesen. Če nadzemne dele pustimo na gredi, so spore vir okužbe spomladi. Obrezovanje do tal jeseni je zato nujno.
4. Perunike
Listi perunik so nagnjeni k pegavosti. Jeseni jih porežemo približno 10–15 cm nad tlemi, odstranimo vse okužene liste in s tem zaščitimo rizome pred boleznijo.
5. Astre
Jesenske astre zaključijo cvetenje konec septembra ali oktobra. Ko cvetovi ovenijo, stebla hitro porjavijo. Če jih porežemo do tal, preprečimo zastajanje vlage in razvoj bolezni.
6. Orlice
Orlice po cvetenju razvijejo listje, ki pogosto rjavi in je dovzetno za bolezni. Jesensko obrezovanje zmanjša možnost okužb in prepreči, da bi se rastline preveč razsemenile.
7. Lobelije
Pri nas sicer niso tako razširjene, a kjer jih gojimo, nadzemni deli jeseni odmrejo. Če jih porežemo do tal, preprečimo gnitje in rastlino zaščitimo z zastirko.
8. Šmarnice
Šmarnice po cvetenju ustvarijo goste preproge listja, ki jeseni hitro porjavijo in poležejo. Če jih pustimo, se pod plastjo vlage razmnožijo polži in glivice. Zato je priporočljivo odstraniti odmrlo listje.
9. Maslenice
Maslenice imajo mesnate liste, ki jeseni porumenijo in propadejo. Če jih pustimo, lahko nastane sluzasta gmota, ki ovira prezimovanje. Obrezovanje do tal ohranja gredo čisto.
10. Jesenski podlesek – po cvetenju
Jeseni zacveti, nato pa njegovo listje odmre. Takrat ga odstranimo, saj sicer gnije in se širijo bolezni. Obrezovanje pa opravimo šele, ko listje res porumeni, saj prej shranjuje hrano v gomolj.
Trajnice, ki jih pustimo čez zimo
Okrasne trave: nudijo zaščito koreninam, lepo se zibajo na vetru in dajejo vrtu strukturo.
Ameriški slamnik (Echinacea): njegove posušene glavice so pozimi dekorativne, hkrati pa vir hrane za ptice.
Plavice in druge s semenskimi glavicami: ptice se hranijo s semeni, stebla ščitijo tla.
Sivka in rožmarin: obrezujemo jih spomladi, saj pozimi ohranijo listje, ki rastline varuje.
Božične vrtnice (Helleborus): listje ohranimo, saj ga rastlina potrebuje za fotosintezo; cveti že zelo zgodaj.
Jesensko obrezovanje trajnic je pomemben del vrtnarske rutine, a zahteva razmislek. Nekatere trajnice moramo obrezati, da preprečimo bolezni in gnitje, druge pa pustimo kot zaščito pred mrazom, hrano za živali in okras vrta. S pravim ravnovesjem med redom in naravo bomo poskrbeli, da bo vrt pozimi urejen, spomladi pa poln življenja.
