Ameriške borovnice: Vse o sajenju, gnojenju in zalivanju

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
-
0
Ameriške borovnice: Vse o sajenju, gnojenju in zalivanju

Ameriške borovnice so znane kot najbolj zdravo in zdravilno sadje, saj urejajo prebavo, pomagajo pri slabokrvnosti, urejajo vrednost sladkorja v krvi in vašemu organizmu vračajo vitalnost in moč. Ameriške borovnice (Vaccinium corymbosum) je grmičasta rastlina s temno modrimi sladkimi in malce kiselkastimi sadeži, ki izvira iz Severne Amerike. Zaradi visokih vsebnosti antioksidantov so postale priljubljene po vsem svetu, ne le kot okusno sadje, temveč tudi kot superživilo. Prav tako so zelo primerne za gojenje na domačem vrtu, saj ne potrebujejo veliko prostora, le malo znanja in pozornosti.

Ključni poudarki:

  • Ameriške borovnice (Vaccinium corymbosum) so bogate z antioksidanti, vitamini (C, K, E) in minerali (mangan, železo), kar prispeva k izboljšanju zdravja srca, možganov in kože.
  • Redno uživanje lahko pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja, izboljšanju prebave ter zmanjšanju tveganja za degenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva bolezen in demenca .
  • Borovnice imajo protivnetne lastnosti, spodbujajo širjenje krvnih žil in zavirajo strjevanje krvi, kar zmanjšuje možnost nastanka krvnih strdkov.
  • Gojenje ameriških borovnic na vrtu je enostavno; rastlina uspeva v vlažnih, kislih tleh (pH 3,5–5,2) in zahteva sončno ali delno senčno lego.

Ameriške borovnice poskrbijo za naše zdravje

Ameriške borovnice so nasičene z vitamini in minerali. Poleg tega so bogate s sladkorjem, kislinami, rudninami, vlakninami in s številnimi organskimi barvili. So nizkokaloričen sadež, ki vzpodbuja izločanje sline in, kot že omenjeno, pomagajo pri prebavi. Visoka vsebnost kalija v njih, vpliva na izločanje vode iz telesa. Ker vsebujejo tudi čreslovino, delujejo razkuževalno in varujejo stene ožilja. Zdravilni učinki omenjenega sadeža so znanstveno dokazani, kar dokazuje tudi okoli 200 farmacevtskih izdelkov z izvlečki borovnic, katere uporabljajo za zdravljenje različnih težav.

Najpomembnejše zdravilne lastnosti ameriških borovnic:

  • Zavirajo razvoj degenerativnih bolezni možganov (bolezni povezane s staranjem)
  • Pomagajo izboljšati psihomotorične sposobnosti (ravnotežje, koordinacija)
  • Spodbujajo širjenje krvnih žil, ter zavirajo strjevanje krvi in posledično preprečujejo nastanek krvnih strdkov
  • Delujejo protivnetno
  • Zavirajo nastanek raka, saj njihova kislina ovira nastajanje metaboličnih reakcij v telesu
  • Pomagajo pri driski in zaprtju (odpravljajo napenjanje in krče)
  • Ščitijo pred negativnimi vplivi UV žarkov in ohranjajo zdrav izgled kože ter upočasnjujejo njeno staranje.
  • Izboljšujejo vid, še zlasti nočni.
Beli cvetovi borovnic

Ameriške borovnice lahko opazujemo skozi vse 4 letne čase – z zvitimi stebli pozimi, belimi ali rožnatimi cvetovi spomladi, okusnimi modrimi sadeži poleti in v bogatih barvah rdečega vina jeseni.

Če je jeseni dovolj sonca, listi še dolgo krasijo rastlino in ne odpadejo zelo hitro. Najboljši pridelek ameriških borovnic boste imeli, če posadite vsaj dve rastlini, ki bosta hkrati cveteli, saj s tem  zagotovite tudi navzkrižno opraševanje.

Ameriška borovnica

  • Latinsko ime: Vaccinium corymbosum
  • Splošno ime: Ameriška borovnica
  • Cvetje: belo, skoraj neopazno
  • Sadeži: modre jagode
  • Višina: do 2 metra
  • Vrsta: listopadni grm
  • Stopnja rasti: zmerna
  • Svetloba: polno sonce za delno senco
  • Vlaga: Srednje
  • Tla: vlažna, kisla, ph 3,5 – 5,2
  • Izvor: Vzhodne Združene države Amerike
Gojenje in sajenje ameriških borovnic

Značilnosti ameriške borovnice

Ameriška borovnica je listopadni grm, ki običajno zraste nekje od 2 do 3 metre visoko (odvisno od pogojev in prostora, ki ga ima na voljo). Najbolje uspeva v vlažnih in dovolj kislih tleh. Ameriške borovnice cvetijo v začetku meseca maja z majhnimi belimi cvetovi, ki jih na začetku skoraj ne opazimo. V poletnih mesecih nato sledijo užitni in okusni modri plodovi ameriške borovnice, ki bodo privabile tako vaše otroke kot tudi divjad, zato jih ustrezno zavarujte, če živite blizu gozda. Jeseni se listi spreminjajo v rdeče-vijolično oziroma vinsko barvo, v zimskem času pa se tudi stebla obarvajo rdeče. Ameriška borovnica je lahko uspeva v hladnejšem podnebju in prezimi tudi hladnejše zime, kot večina drugih borovnic.

Sajenje ameriških borovnic na vrtu

Ameriška borovnica najbolje uspeva v srednje vlažnih ali mokrih tleh – takšnih, ki vodo zadržujejo dlje časa in ni zelo odporna na sušo. Zemlja mora biti tudi dovolj kisla pH vrednosti od 3,5 do 5,2. Posaditi ga je treba na sončni legi, čeprav je delno senčna lega tudi še sprejemljiva in bo uspevala tudi tam, kjer je sonce le del dneva. Ameriške borovnice imajo rade dovolj prostora, da se grm razraste navzven, zato ni priporočljivo, da se jo pretirano obrezuje.

Priprava tal za ameriške borovnice

Kot smo že omenili, ameriške borovnice potrebujejo kisla tla. Če vaša vrtna zemlja ni dovolj kisla, boste morali pripraviti posebno gredo. Uporabite mešanico šote, komposta in peska za izboljšanje drenaže in zadrževanje vlage. Tudi preverjanje pH tal je pomembno, saj preveč alkalna tla lahko preprečijo rast borovnic.

Kdaj jih sadimo

Ameriške borovnice je najbolje saditi zgodaj spomladi ali jeseni, ko so temperature nižje. Pred sajenjem namočite korenine v vodi, nato pa jih posadite v pripravljeno gredo. Razdalja med rastlinami naj bo približno 1,5 metra, saj bodo grmiči sčasoma zrasli in potrebovali več prostora.

Ameriške borovnice

Skrb, zalivanje in gnojenje ameriške borovnice

Ko jo presajate na vrt, naj bo krošnja grmička na ravni tal, korenino in steblo pa dobro zakopljite in zadelajte z zemljo. Pri presajanju korenine in okolico počasi in globoko zalijte. Ohranjajte kar precej vlažno zemljo, dokler se rastlina dobro ne vkorenini na novi lokaciji. Ameriške borovnice zalivajte temeljito, tako, da bo področje okrog korenin vedno imelo dovolj vlage, še posebej, če vidite, da je zemlja suha ali med sušo. Ob obilnih padavinah poskrbite za odvodnjavanje.  Okrog rastline lahko naredite tudi zastirko iz smrekovih vej ali iglic. Le-te bodo pomagale ohranjati vlago v zemlji, pa še plevel ne bo rastel.

Obrezovanje

Obrezovanje je pomembno za zdravje in produktivnost grma. Najboljši čas za obrezovanje ameriških borovnic je pozna zima ali zgodnja pomlad, ko je rastlina še v mirovanju. Odstranite stare in poškodovane veje, da spodbudite rast novih poganjkov. Redno obrezovanje bo pripomoglo k boljšemu pridelku in močnejšim rastlinam.

Kaj pa škodljivci?

Ameriške borovnice so relativno odporne na škodljivce, če se držite navodil, ki ste jih lahko prebrali zgoraj. Koreninska gniloba ali okužba stebla so redke bolezni, ki se lahko pojavijo, še posebej, če rastlina ne raste v zelo dobrih pogojih. Borovnice rade pozobajo tudi ptice, zato jih je dobro zaščititi s kakšno mrežo, če opazite, da se zbirajo okrog njih.

Kako razmnožujemo ameriške borovnice?

Na domačem vrtu se najpogosteje uporabljajo tri metode: razmnoževanje s potaknjenci, z grebenicami in redkeje z delitvijo starejših grmov. Vsaka ima svoje prednosti in omejitve, izbira pa je pogosto odvisna od starosti rastline, letnega časa in količine novih sadik, ki jih želimo.

Razmnoževanje s potaknjenci

Potaknjenci so najbolj razširjena metoda, saj omogoča, da iz enega grma dobimo več novih rastlin, pri tem pa ohranimo vse lastnosti sorte.

Kdaj jemljemo potaknjence

Borovnice lahko razmnožujemo z olesenelimi potaknjenci pozimi ali zelo zgodaj spomladi ter z zelenimi potaknjenci poleti. Na domačem vrtu so pogostejši oleseneli potaknjenci, ker so manj občutljivi in lažje obvladljivi.

Najprimernejši čas je konec zime ali zelo zgodnja pomlad, preden rastlina začne odganjati.

Kako pripravimo potaknjence

Izberemo zdrave, enoletne poganjke, približno debeline svinčnika. Narežemo jih na kose dolžine približno 10 do 15 centimetrov. Spodnji rez naredimo tik pod očesom, zgornjega pa nekaj centimetrov nad očesom.

Spodnje liste ali ostanke odstranimo, zgornji del pa lahko rahlo skrajšamo, če so brsti zelo gosti.

Substrat in sajenje

Za borovnice je ključnega pomena kisel substrat. Najpogosteje se uporablja mešanica kisle šote in perlita ali peska, ki dobro zadržuje vlago, hkrati pa ne zastaja voda.

Potaknjence zapičimo v substrat približno do polovice njihove dolžine, rahlo potlačimo in temeljito zalijemo. Posode postavimo na svetlo mesto brez neposrednega sonca.

Pogoji za ukoreninjenje

Potaknjenci potrebujejo stalno rahlo vlažen substrat in zračno vlago. Doma jih pogosto pokrijemo s prozorno plastiko ali postavimo v mini rastlinjak, da preprečimo izsuševanje.

Ukoreninjenje je počasno in lahko traja več tednov. Prvi znaki rasti ne pomenijo nujno, da so se že oblikovale korenine, zato je potrpežljivost zelo pomembna.

Razmnoževanje z grebenicami

Grebenice so zelo zanesljiva in hkrati zelo naravna metoda, primerna predvsem za tiste, ki ne potrebujejo veliko sadik naenkrat.

Kako deluje ta metoda

Spomladi ali zgodaj poleti izberemo daljši, prožen poganjek blizu tal. Upognemo ga k tlom, del poganjka položimo v plitev jarek, ga rahlo poškodujemo ali opraskamo, nato pa zasujemo s kislo šoto in pritrdimo z žico ali kamnom. Vrh poganjka pustimo zunaj zemlje, da normalno raste naprej.

Kaj se dogaja v naslednjih mesecih

Na mestu, kjer je poganjek v stiku z vlažnim, kislim substratom, se začnejo tvoriti korenine. Poganjek je ves čas povezan z matično rastlino, zato ima dobro oskrbo z vodo in hranili.

Do jeseni ali naslednje pomladi se običajno razvije dovolj močan koreninski sistem, da novo rastlino odrežemo od matične in jo presadimo.

Prednosti grebenic

Ta metoda ima zelo visoko uspešnost, saj rastlina ni izpostavljena stresu odrezanega potaknjenca. Slabost je predvsem v tem, da iz enega grma na leto dobimo le omejeno število novih rastlin.

Delitev starejših grmov

Delitev je mogoča predvsem pri starejših, zelo razraščenih borovnicah. Ta metoda je najmanj uporabljena, ker so korenine fine in občutljive, poseg pa lahko močno obremeni rastlino.

Če se je borovnica razrasla v več jasno ločenih delov, jo lahko zgodaj spomladi previdno izkopljemo in razdelimo na dva ali več delov, pri čemer mora imeti vsak del dovolj korenin in poganjkov.

Po sajenju je nujno zagotoviti zelo dobre pogoje, saj se takšne rastline počasneje obnavljajo.

Kaj je ključno za uspeh ne glede na metodo

Ne glede na izbrani način imajo ameriške borovnice nekaj skupnih zahtev, brez katerih razmnoževanje skoraj vedno odpove.

Najpomembnejši dejavniki so:

  • kisel substrat, običajno s pH med 4 in 5,
  • stalna, vendar ne zastajajoča vlaga,
  • zaščita pred neposrednim soncem v času ukoreninjanja,
  • potrpežljivost, saj se borovnice ukoreninjajo počasneje kot mnoge druge rastline.

Zelo pomembno je tudi, da potaknjenci ali grebenice nikoli ne izsušimo, saj drobne koreninske zasnove zelo hitro propadejo.

Kdaj presadimo mlade borovnice na stalno mesto

Mlade rastline je najbolje presaditi, ko imajo jasno razvit koreninski sistem in so že eno sezono rasle v loncu ali na začasnem mestu. To je pogosto šele naslednjo pomlad po razmnoževanju.

Pri sajenju na stalno mesto ponovno poskrbimo za kisel substrat, dodatek šote ali borove skorje ter dobro zastirko, ki ohranja vlago in preprečuje nihanja temperature tal.

Kako hitro lahko pričakujemo plodove

Doma razmnožene borovnice so v prvih letih usmerjene predvsem v razvoj korenin in poganjkov. Prve posamezne plodove lahko včasih opazimo že po dveh letih, vendar večina rastlin resneje rodi po treh do štirih letih.

Prav zato je razmnoževanje borovnic naložba v prihodnost vrta, ne hiter projekt.

Zakaj se razmnoževanje doma pogosto izkaže za dobro odločitev

Rastline, ki jih razmnožimo iz lastnega vrta, so že prilagojene našim razmeram, vodi, mikroklimi in načinu nege. Pogosto so tudi bolj odporne na nihanja vremena kot sadike, ki pridejo iz povsem drugačnega okolja.

Poleg tega razmnoževanje omogoča, da ohranimo sorte, ki so se na vrtu izkazale, ter postopoma ustvarimo lasten, stabilen nasad borovnic.

Morda vas zanima tudi: Sibirska borovnica, jagoda večne mladosti

Pogosta vprašanja

Koliko časa traja, da ameriške borovnice obrodijo?

Ameriške borovnice običajno začnejo obroditi v 2-3 letih po sajenju, vendar največji pridelek dosežejo po približno 5-6 letih.

Ali lahko ameriške borovnice gojim v loncih?

Da, ameriške borovnice lahko uspešno gojite tudi v loncih, vendar morate zagotoviti dovolj velik lonec in kislo zemljo.

Koliko sonca potrebujejo ameriške borovnice?

Ameriške borovnice potrebujejo vsaj 6 ur neposredne sončne svetlobe na dan, da dobro rastejo in obrodijo.

Kakšen pH zemlje in tal potrebujejo ameriške borovnice?

Ameriške borovnice najbolje uspevajo v kislih tleh s pH med 4,5 in 5,5.

Viri in raziskave
  • Onuh JO, idr. Zaščitne lastnosti amerijske borovnice pri srčno-žilnih boleznih [Cardiovascular disease protective properties of blueberry]. Food Production, Processing and Nutrition. 2023. Dostopno na: https://fppn.biomedcentral.com/articles/10.1186/s43014-023-00139-y
  • Lachowicz-Wiśniewska S, Pratap-Singh A, Ochmian I, Kapusta I, idr. Raznolikost hranil in bioloških aktivnosti v 14 sortah visoke borovnice (Vaccinium corymbosum L.) [Biodiversity in nutrients and biological activities of 14 highbush blueberry (Vaccinium corymbosum L.) cultivars]. Scientific Reports. 2024;14:22063. Dostopno na: https://www.nature.com/articles/s41598-024-71114-x

Paradižnik – Zakladnica zdravja in vitalnosti

Bara Hieng
-
0
Paradižnik – Zakladnica zdravja in vitalnosti

Paradižnik je ena najbolj priljubljenih zelenjav v naši prehrani. Ne le, da je okusen in vsestranski, ampak je tudi poln koristi za zdravje. Znanstveniki so ugotovili, da plodovi vsebujejo vrsto hranil, ki lahko pomagajo pri preprečevanju različnih bolezni in povečajo splošno dobro počutje.

Paradižnik je verjeli ali ne rastlina, ki je zelo sorodna čiliju, tobaku, jajčevcu in krompirju. Izvira iz Južne, Srednje in delno tudi iz juga Severne Amerike. Najbolje uspeva v zmerni klimi in in je enoletna rastlina, za katero je značilno, da se pogosto ovija tudi ololi drugih rastlin. Paradižnik lahko v višino doseže od 1 do 3 metrov. Je trajnica, ki pod zmernim podnebjem raste kot enoletnica. Običajno zraste kot šibko olesenelo deblo, ki se ovije okrog pomožne opore ali drugih rastlin ter zraste v višino od enega do celo treh metrov. Ima liste, ki merijo od deset do petindvajset centimetrov, medtem ko so cvetovi rumene barve navadno v premeru velikosti od enega do dveh centimetrov.

Paradižnik je danes nepogrešljiv na našem jedilniku

Sprva so menili, da je strupen in ga celo obtoževali, da povzroča raka. Danes ga hvalijo zaradi številnih zdravih snovi, ki jih vsebuje. V njem je namreč zelo malo kalorij, v 94 odstotkih pa ga sestavlja voda. Vsebuje 1 % beljakovin, 0,3 % maščob in 4 % ogljikovih hidratov ter veliko, veliko vitaminov in določene organske kisline, ki ugodno vplivajo na notranje organe. Zaradi visoke vsebnosti vode pa tudi osvežuje in odžeja. Njegova prednost je tudi ta, da ga zrelega lahko jemo surovega, kuhanega ali popečenega. In čeprav spada med sadje, ga jemo kot zelenjavo.

Nekje sem nekoč prebrala, da je znanje to, da vemo, da je paradižnik sadje. Modrost pa je to, da ga ne zrežemo v sadno solato. Ta zanimiva rastlina, ki botanično spada med sadje, jemo pa ga kot zelenjavo, še danes buri duhove. Zakaj? Ker mnogi poudarjajo njegove prednosti, bogato vsebnost vitaminov in mineralov, pravilno ekološko vzgojen paradižnik pa pomaga tudi pri boleznih srca in ožilja, drugi pa menijo, da njegov razhudniški značaj preveč razburja želodec.

Paradižnik

Paradižnik na vrtu

Paradižnik je danes že povsod zelo priljubljena povrtnina. A ste vedeli, da paradižnik ni zelenjava, ampak vrsta sadja? Veste zakaj ga obravnavajo kot zelenjavo? Zato, ker so ga v preteklosti v ZDA, z namenom zmanjšanja transportnih stroškov, uvrstili med zelenjavo in od tedaj je tako. Poznamo več vrst paradižnika, katere se med seboj razlikujejo predvsem po barvi in obliki, medtem, ko vse vsebujejo razmeroma enako količino hranilnih vrednosti.

Paradižnik tako, kot mnoge ostale povrtnine, vsebuje veliko vode, in sicer okoli 94%, poleg tega pa vsebuje tudi veliko vitamina A in C. V prehrani je zelo cenjen predvsem zaradi svojega prijetnega okusa, vonja in barve, ki jo daje jedem.  Poleg vitaminov je obogaten tudi z minerali, še posebej s kalcijem, železom in magnezijem. Poznan je tudi kot hrana, ki pogasi žejo, nas osveži in odpre apetit.

Poznamo več vrst in oblik paradižnika

Kot že omenjeno, se paradižnik deli v različne skupine, vsem najbolj znan pa je okrogel, rdeč sadež. Ta vsebuje veliko sadne kisline, medtem, ko ima tako imenovani mesnati paradižnik v sebi večji delež mesa. Je bolj sladek, saj vsebuje manj sadne kisline. Verjetno vsem dobro poznana vrsta tudi koktajl paradižnik, imenova tudi črešnjevec. Od ostalih se razlikuje po svoji majhnosti in barvi, katera je lahko rdeča, rumena ali oranžna.

Okus češnjevca je bolj sladek kot pri ostalih vrstah in je zato kot nalašč narejen za dekoracijo drugih jedi ali presno uživanje. Poznamo pa tudi ovalni paradižnik, katerega plodovi so sijoče rdeče barve in imajo čvrsto meso ter bore malo koščic. Ker so bolj sladkastega okusa so primerni za solate. Poleg vseh omenjenih pa ne smemo pozabiti še na eno vrsto oziroma lahko bi rekli kar na zanimivost v vrstah – črni paradižnik. Ta je poln antioksidantov in zelo zdravilen, poleg tega pa naj bi deloval kot afrodiziak. Seveda pa poleg črnega najdemo na tujih trgih tudi več vrst belega in zelenega paradižnika.

Zakaj je paradižnik tako zdrav?

Najbolj pomembna snov v paradižniku je zagotovo, poleg vseh ostalih vitaminov in mineralov, likopen, kateri je glavni krivec za to, da je paradižnik rdeče barve. Ravno likopen pa naj bi paradižniku dal vse zdravilne učinke, še posebej kar se tiče bolezni srca in ožilja. Dokazano je, da je likopen tako učinkvit, saj naj bi ljudje, ki uživajo veliko paradižnika, redkeje umirajo za rakavimi obolenji, kot tisti, ki ga ne uživajo ali pa ga uživajo v majhnih količinah. Zakaj je likopen še pomemben? Je del antioksidacijske obrambne mreže v koži, zaradi česar lahko povsem samostojno ali v kombinaciji z drugimi hranili tudi poveča zaščitni faktor kože. Posredno pa tudi zmanjšuje tveganje za nastanek starostne rumene pega.

Paradižnik na vrtu

Uporaba paradižnika

Iz njega lahko naredimo solate, omake, juhe, kečap in celo sok. Ker imajo veliko kisline, jih brez težav predelamo v omako in spravimo za zimo. Pogosto jih posušijo na soncu in tudi tako pripravljene jih lahko spravimo za hladnejše mesece. Botanično je sadje, a ga uporabljamo kot zelenjavo, saj ni tako sladek kot ostalo sadje. Ker vsebuje likopen, ki je eden od najmočnejših antioksidantov, je zelo dober za naš organizem. Likopen naj bi med drugim tudi preprečeval raka na prostati in pomagal koži, da se upira UV-žarkom. Nekateri paradižniki vsebujejo tudi dvojno dozo vitamina C, štiridesetkratno dozo vitamina A in ogromne količine številnih antioksidantov.

Prav tako mu pripisujejo zasluge za zmanjševanje tveganja za raka na dojkah, rakave bolezni na vratu in v glavi, pravijo pa tudi, da zmanjšuje tveganje za nevrodegenerativne bolezni in pomaga zmanjševati simptome povečane prostate, kardiovaskularnih bolezni in diabetesa II. Pomaga celo pri težavah s kožo. Naberemo ga, ko je skoraj zrel in ga potem porabimo v nekaj dneh, natančneje v treh ali štirih. Ko je zrel, ga porabimo v največ dveh dneh in samo zrel lahko počiva v hladilniku, vendar vas opozarjamo, da tako izgublja svoj okus.

Posadite ga tudi na svojem vrtu

Če ste maja posadili paradižnik, vas bo razveselil z lepimi plodovi samo, če mu bosta odgovarjali zemlja in lega. Rad ima namreč sončno lego in srednje težka, dobro odcedna tla. Zato je pomembno, da gredico, kjer ga nameravate gojiti, poprej dodobra prekopljete do 20 centimetrov globoko ali jo vsaj zrahljate. V zgornjo plast zemlje dodajte nekaj preperelega komposta in bodite previdni, »koga« mu izberete za soseda. Paradižnik se namreč dobro razume samo s peteršiljem in baziliko, solato, fižolom, zeleno in česnom.

Večina stebla mora biti postrani posajena pod zemljo, saj iz stebla poženejo korenine. Več jih ima, bolje raste. Ne pozabite niti na oporo, ki jo bo potreboval pozneje, ko bo zrastel v višino in pridelal težke sadeže. Potrebuje tudi gojenje s fosforjem in kalijem, ki vsak zase skrbita za razvoj cvetov in plodov ter za odpornost. Obstaja tudi posebno gnojilo za paradižnike, ki skrbi tudi za to, da ima zemlja dovolj kalcija, kar preprečuje črnenje plodov. Poleti pa vsekakor nujno skrbite, da ima ves čas dovolj vlage, saj pomanjkanje vode povzroča odpadanje cvetov, kar pomeni manjši pridelek.

Paradižnik za zdravje srca

Vitamini, minerali in antioksidanti v paradižniku so ključnega pomena za zdravje srca. Likopen, vitamin C in kalij, ki jih vsebuje paradižnik, lahko pomagajo uravnavati krvni tlak, zmanjšati holesterol in preprečiti bolezni srca. Študije so pokazale, da lahko redno uživanje zmanjša tveganje za tovrstne bolezni.

Kot že omenjeno ima paradižnik zelo pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za nastanek oziroma razvoj bolezni srca in ožilja in vse to zaradi visoke vsebnosti likopena, kateri s svojim antioksidacijskim delovanjem v človeškem telesu in organizmu nevtralizira proste radikale. V kolikor tega likopen ne bi počel, bi prosti radikali utegnili poškodovati celične membrane in celice. Zaščita, ki jo nudi likopen pa zmanjšuje tveganje za nastanek vnetij in posledično tudi za nastanek ali napredovanje artioskleroze.

Blagodejno pa na srce vpliva tudi vsebnost kalija, niacina, folatov in vitamina B6 v paradižniku. Kako? Hrana bogata s kalijem je znana po tem, da učinkovito dosega uravnotežen oziroma primeren srčni tlak. Sam niacin pa v medicini uporabljajo tudi za zniževanje povišane ravni holesterola v krvi. Medtem, ko kombinacija vitamina B6 in folatov učinkovito zmanjšuje raven homocisteina v krvi, kateri lahko v primeru, da je prisoten v visokih količinah, poveča tvegan je za nastanek bolezni srca.

Paradižnikov sok

Za dobro prebavo in hujšanje

Paradižniki vsebujejo precej vlaknin, ki so ključne za dobro prebavo. Vlaknine lahko pomagajo preprečiti zaprtje in ohranjajo zdravo črevesje. Poleg tega so paradižniki nizkokalorični, vsebujejo pa tudi veliko vode, kar pomeni, da lahko pomagajo ohranjati občutek sitosti in tako pomagajo pri hujšanju.

Paradižnik je torej pravo superživilo, ki ga je vredno vključiti v svojo prehrano. S svojimi številnimi hranili in zdravilnimi lastnostmi pa ne ponuja le odličnega okusa, ampak tudi izboljša vaše zdravje in dobro počutje.

Paradižnik in rakava obolenja

Res, da je paradižnik v prvi vrsti zelo učinkovit v preprečevanju nastanka bolezni srca in ožilja, poleg tega pa deluje zaščitno tudi pri nastanku rakavih obolenj. Še posebej učinkovito zaščito nudi pri nastanku raka na prostati. Večje količine kot zaužijete, bolj se zmanjšuje tveganje za nastanek raka na prostati, za kar 50 odstotkov pa se zmanjša tveganje za nastanek določenih agresivnih tumorjev na istem predelu. Neke nove raziskave pa so dokazale celo, da paradižnik uspešno zmanjšuje tudi tveganje za nastanek raka na dojki, materničnem vratu, prebavilih, mehurju in pljučih.

Poleg vsega omenjenega pa paradižnik pospešuje tudi izločanje vode iz organizma, regulira prebavo in hkrati vzpodbuja delovanje trebušne slinavke. Vitamin K, ki se nahaja v tem zdravilnem sadežu, pomaga vzdrževati kosti zdrave, krom in riboflavin pa sta zelo koristna predvsem za ljudi, ki trpijo za migrenami ali pa imajo sladkorno bolezen oziroma diabetes. Tako kot vsak živ organizem oziroma živo bitje varuje nek ovoj (koža) pred škodljivimi vplivi okolja, tako tudi rastline varujejo olupki oziroma skorja.

Zato imajo tudi olupki pri paradižniku velik pomen pri zaščiti pred škodljivimi okoljskimi vplivi. Ravno olupek naj bi vseboval največji del antioksidantov, kateri omogočajo sadežu, da se uspešno bori proti škodljivim vplivom narave.  Vendar pa morate biti tukaj zelo pozorni! Olupki so hkrati del sadeža, kjer se nabirajo škodljive bakterije in pesticidi, zato vsak sadež nujno pred uporabo operite!

Kljub temu, da nek izrek pravi: »Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran«, jabolko ni edini sadež, ki ima blagodejne učinke na vaše telo in organizem, še posebej pa na srce in ožilje. Sedaj ste spoznali še en sadež, paradižnik, ki ima enako blagodejne učinke tako na srce kot tudi na ožilje. Če ste do sedaj paradižnik uživali samo nekajkrat na teden, imate sedaj kar nekaj razlogov več zakaj ga uživati vsakodnevno!

Paradižnik vsebuje:

  • vitamin C,
  • vitamine B,
  • alfakaroten in betakaroten,
  • lutein,
  • fitoen in fitofluen,
  • kalij,
  • polifenole,
  • krom,
  • biotin,
  • likopen,
  • magnezij,
  • mangan,
  • cink in številne druge snovi.

Recept: Paradižnikova juha

Paradižnikova juha

Sestavine:

  • čebula
  • olivno olje
  • sveži, zreli paradižniki (približno en na osebo)
  • česen
  • peteršilj
  • rožmarin
  • sol
  • poper
  • korenje
  • čili v prahu

Priprava:
Najprej počasi segrejte olivno olje (lahko tudi navadno, če ste mnenja, da olivnega olja ne segrevamo) in dodajte čebulo, ki jo dobro prepražite, sledijo pa na kocke narezani paradižniki. Nekateri jih raje olupijo, vendar se v lupini skriva velik del okusa in zdravih snovi, zato vam priporočamo, da jih vržete v lonec kar z lupino. Dodajte sol, čili in poper, naribajte korenje, popestrite z rožmarinom in zalijte z vodo. Namesto soli lahko uporabite tudi majhno kocko jušne osnove. Kuhajte približno od deset do dvajset minut, odvisno od količine. Po želji na koncu vkuhajte še malo smetane za kuhanje, in ko servirate, potresite s peteršiljem ali dodajte kruhove kocke.

Šentjanževa kopel in čaj za obraz

Bodi Eko
-
0

Šentjanževka je pri nas vsekakor ena bolj poznanih zdravilnih rastlin, najbolje sicer poznano šentjanževo olje, ki blagodejno deluje pri opeklinah in drugih poškodbah kože, uporablja pa se lahko tudi za čaje, kot dodatek k prehrani in pa za zdravilne kopeli.

Šentjanžev čajŠentjanžev čaj za spiranje obraza.

Potrebujete 15 cvetov šentjanževke, katere prelijete z enim litrom vrele vode, pokrijete in počakate 15 minut. Nato vse skupaj predcedite in pustite, da se pripravljena tekočina ohladi. Zatem si z njo temeljito umijte obraz. Tekočina deluje antiseptično, odpira in čisti pore, ter oži žile. Prav tako pa preprečuje tudi nastajanje kožnih gubic.

Šentjanževa kopel

Potrebujete svežo ali posušeno šentjanževko, katero zrežite na majhne koščke in jo zavijte v gazo – dobiti morate mošnjiček ali vrečko. To obesite tako, da bo preko nje tekla vroča voda. Ko kad napolnice z vodo, vrečko snemite in se okopajte – kopel koristi za živčne bolezni in šibke kosti.

Tako, pa ste spoznali še en čudež narave, ki deluje čudodelno na naše telo in organizem. Marsikdo vse do danes za šentjanževko najverjetneje še sploh slišal ni, nekateri pa iz nje že vrsto let pripravljajo učinkovito šentjanževo olje. Izognite se nakupu medicinskih kemikalij in si za lajšanje težav na katere pozitivno deluje šentjanževka, raje osmislite kakšen pripravek iz nje. Prisegajte na naravno!

Križarska vojna zoper vegane?

Bodi Eko
-
0

V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani (UKC) je zaradi sepse umrl desetmesečni dojenček, po poročanju medijev je bil podhranjen, njegovi starši pa so vegani. V zvezi s tem dogodkom je UKC organiziral tiskovno konferenco o priporočenih smernicah o prehrani otrok. Ker je bilo na tiskovni konferenci slišati, da krivde za otrokovo smrt nihče ne pripisuje načinu prehrane, se postavi vprašanje, zakaj je bila potem tiskovna konferenca namenjena načinu prehrane otrok? Zakaj je bilo na tiskovni konferenci govora v glavnem samo o vegetarijanstvu oz. veganstvu, če vzrok smrti otroka ni način prehrane? Očitno je medicinska stroka na ta način, torej posredno, želela javnosti sporočiti, kaj je po njenem pravi vzrok smrti.

Otroci in veganska prehranaČe je bil otrok podhranjen, temu ne more biti kriva vegetarijanska ali veganska prehrana, temveč to, da mu starši niso dali dovolj hrane ali pa da je bil bolan in ga starši niso peljali k zdravniku. Nerazumljivo tudi je, da uradna medicinska stroka krivi vegansko prehrano za smrt dojenčka, če še ni znan vzrok smrti. Namesto da bi počakala na uradne rezultate o vzroku smrti, je ta dogodek izkoristila za napad na vegetarijanstvo oz. veganstvo. Ali ne gre za neetično dejanje? Ali ni to napad tudi na trgovine, ki prodajajo vegansko prehrano in povzročanje poslovne škode?  Nerazumljivo je še, da predstojnik nekega oddelka UKC na tiskovni konferenci pravi, da pri veganstvu ni mogoče zagotoviti vnos vseh potrebnih snovi, zato je ta način prehrane škodljiv in zdravju nevaren, še posebej pri otrocih (Delo, 12.8.2011), ker to preprosto ne drži.

To dokazujejo tudi stališča nekaterih dietetičnih organizacij na svetu. Stališče dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada) je, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenjska obdobja, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A, maščobami omega-3 in jodom. In še: Vegetarijanska prehrana poleg tega ponuja mnoge prednosti, saj imajo vegetarijanci dokazano manjši indeks telesne teže ter manjšo možnost za pojav ishemične bolezni srca, prav tako imajo manjšo koncentracijo holesterola, nižji krvni tlak in manjšo možnost za povišanje tlaka, za pojav diabetesa tipa 2 in raka prostate ter debelega črevesa.

Veliko število strokovnjakov pravi, da je uravnotežena veganska prehrana primerna za vse starostne kategorije, torej tudi za dojenčke in otroke, peščica slovenskih zdravnikov pa to zanika in celo trdi, da je veganska prehrana škodljiva. Zdrava hrana v bistvu prepovedana, tista, ki pa je škodljiva, to je mešana (z mesom in drugimi živili živalskega izvora), pa se priporoča, čeprav je za živila živalskega porekla dokazano, da so rizični faktor za mnoge bolezni kot so rak, srčno-žilne bolezni, diabetes, osteoporoza … V čigavo korist deluje slovenska uradna prehranska stroka: v korist zdravja ali bolezni? Dokazano je tudi, da je masovna živinoreja, od koder izvirajo živila živalskega porekla, okoljsko in podnebno zelo škodljiva. Pesticidi in druga strupena sredstva, gnoj in gnojnica … uničujejo okolje, živinoreja pa ima tudi v podnebnih spremembah zelo velik delež, saj emitira v ozračje zelo velike količine  škodljivih toplogrednih plinov. To podpira uradna medicinska stroka, ko je proti veganstvu.

Koliko otrok je umrlo zaradi sepse, so pa bili mesojedci? Vsak četrti otrok, ki umre, umre zaradi sepse. Koliko med njimi je mesojedcev? Velika večina?

Za Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Stanko Valpatič, predsednik in
Vlado Began, varuh pravic živali

Maska za suhe lase

Bodi Eko
-
0

V kozmetiki je zaradi svojih zdravilnih učinkovin arganovo olje odličen dodatek v izdelkih, ki zavirajo staranje kože, v izdelkih za suho kožo, nego obnohtne kožice, zdravljenje aken ter v izdelkih za nego las. Olje lase obnavlja, jim daje potrebno vlažnost ter jih ščiti pred zunanjimi vplivi.

Maska za suhe lase, suhi lasjeZa izdelavo maske za suhe lase potrebujemo:

  • arganovo olje
  • 3 žlice sladke smetane
  • žlica limoninega soka

Nanesite arganovo olje na lasišče in ga pustite učinkovati 30 minut. Nato temeljito umijte glavo s šamponom. Če imate razcepljene konice, nanesite nekaj kapljic olja na konice prstov in z njimi premažite lase. Pustite učinkovati, nato izperite. Za še bolj intenziven učinek zmešajte 3 žlice sladke smetane, žlico limoninega soka in arganovo olje. Masko pustite na glavi približno 15 minut. Učinkovita bo tudi, če jo boste uporabljali na laseh, ki so se osušili zaradi nanašanja svetlih barv za lase.

Rižota z radičem in arganovim oljem

Bodi Eko
-
0

Riž skuhamo. Pekač namastimo z arganovim oljem in dodamo vse sestavine, vključno z rižem. Pečico segrejemo na 180 stopinj. Pekač damo za nekaj minut v pečico. Postrežemo.

rižota z radičemSestavine:

Dober tek!

 

Veganstvo in vegetarijanstvo

Bodi Eko
-
0
Veganstvo in vegetarijanstvo

Dva pojma, ki marsikomu povzročata preglavice. Številni ljudje ne ločijo razlike med veganstvom in vegetarijanstvom – prepričani so, da gre za pojma, ki pomenita isto.

Veganstvo

Če se sprva malo bolj osredotočimo na veganstvo, ki je zagotovo bolj nepoznan pojem, kakor vegetarijanstvo. Veganstvo ni navada ampak način življenja nekaterih ljudi. Nekateri ga označujejo tudi kot brezpogojno ljubezen do živali, ljudi, narave, okolja in konec koncev tudi do samega sebe. Vegani v svoji prehrani, oblačilih in drugod ne uporabljajo nobenega dela živali ali živalskega proizvoda. Tako njihova prehrana ne vsebuje rib,  morskih plodov, mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter jajc. Poleg tega pa vegani ne uživajo niti medu ali vitaminov, ki jih prodajajo v želatinskih kapsulah s stearinsko kislino. Zakaj? Stearinska kislina se pridobiva v klavnicah in zato takšen odpor.

Z oblačili je tako, da izbirajo samo takšne kose oblačila, kjer škode ni utrpela nobena žival. Tako vegani ne osijo svile ali umetne svile, volne, krznja, perja, usnja, koral in podobno. Tudi pri kozmetiki so pazljivi na njeno poreklo in način pridobivanja – uporabljajo namreč samo kozmetiko, ki je naravno pridobljena in katera ni bila preizkušana na živalih in ne vsebuje živalskih sestavin. Večina veganov je usmerjena k domači, ekološki pridelavi hrane, med katero prevladuje sadje in zelenjava. Vendar tudi zelenjava ni vsa ustrezna – skrajni vegani se namreč izogibajo uživanju krompirja, paprike, paradižnika in jajčevcev . Med prepovedanimi živili so tudi alkohol (nekatere vrste), cigarete, kofein in umetna sladila.

Mnogi se ob vsem tem sprašujejo ali je veganstvo dejansko zdrav način življenja ali pa gre za nekakšen trend. Nekateri trdijo celo, da je veganstvo prispodoba za »zajčjo prehrano«, kar nikakor ne drži. Pravilna oblika veganstva posamezniku nudi več, kot si sploh lahko zamislite. Veganska prehrana temelji na žitih, sadju in zelejavi. Od vegetrijanstva se veganstvo razlikuje po tem, da je hrana izključno rastlinskega izvora.

Veganstvo ali vegetarijanstvo

Zakaj se ljudje odločajo za veganstvo?

Razlogov za takšno odločitev je več. Vsak posameznik ima svoje razloge za kaj se je odločit za tovrsten način življenja. Med pogostejšimi razlogi se pojavljajo: etika življenja živali, zaščita naravnega okolja, bolj zdrav način življenja in duhovnost.  Veganska prehrana in način življenja preprečujeta masovno vzgojo in posledično ubijanje živali na živalskih farmah.  Z ekološkega vidika pa naj bi mesna industrija sodelovala v onesnaževanju zraka, vode in zemlje in zato veliko pripomogla k izkoriščanju in krčenju velikih zemljišč ter gozdov, namenjenih za rast rastlinskih kultur in hkrati življenjski prostor številnih živali. V kolikor je hrana vegana dobro organizirana, dobi posameznik vse potrebne hranljive snovi. V primeru slabe organiziranosti pa pogosto pride do pomanjkanja joda, kalcija, železa, maščobnih kislin omega 3, vitamina D in B12.

Vse več žensk je med nosečnostjo primorano opustiti svoj življenjski stil – veganstvo. Zakaj? Zato, ker je hrana na splošno manj nasičena z maščobami in nosečnice tako težje pridobivajo na teži, kar je lahko nevarno za plod. V kolikor se to zgodi tudi vam, vam strokovnjaki na tem področju priporočajo uživanje živil z večjo vsebnostjo maščob in manj vlaknin.

Vegetarijanstvo

Tudi vegetarijanstvo ni navada ampak način življenja posameznika, kjer človek ne je mesa in se izogiba tudi ostalim živalskim proizvodom – med drugim nošenju krzna, svile, usnja. Vegetarijanci se ločijo glede na življenjski slog, izbor hrane in svevne nazora. Vzroki, zakaj se nekdo odloči za vegetarijanstvo, pa so lahko popolnoma različni. Lahko gre za etični, zdravstveni, ekonomski, filozofski ali verski vzrok.

V preteklosti so ljudje postali vegetarijanci predvsem zaradi verskih razlogov, danes pa se za to obliko življenja odločajo predvsem zaradi različnih bolezni, povezanih z mesno prehrano, zaradi neodgovornega načina ravnanja z živalmi, zaradi vse večjo obremenjenostjo okolja in zaradi bolj zdravega načina življenja. Vegetarijanske diete v splošnem vsebujejo veliko količino oreščkov, stročnic, žitaric, sadja, zelenjave. Te diete so bogate z ogljikovimi hidrati, vlakninami, folno kislino, maščobnimi kislinami, magnezijem ter vitaminoma C in E. Dokaj nizka pa je vrednost beljakovin. Res je, da je prehrana večinoma stvar navade a le redko kdo se odloča kaj bo jedel. Večina ljudi je tisto, kar skuhajo tete, babice, mame ali pa kar jim postrežejo v restavracijah. Navade je dokaj težko spremeniti, saj se organizem navadi na določene okuse, kateri mu sčasoma pričnejo manjkati.

Vegetarijanstvo

Vegetarijanci lahko tako kot vegani, ob organizirani prehrani, v telo prejmejo vse potrebne hranljive snovi. Kako izgleda zdravo vegetarijanstvo:

  • Izbira zdrave, okusne in ekološke prehrane naj bo zavestna.
  • Stare navade velja postopoma spremeniti – ne naredite preobrata v samo enem dnevu!
  • Vsakdanji jedilnik popestrite in obogatite.
  • Raziskujte nove okuse, naučite se novih kuharskih veščin.
  • Bodite strpni, razumevajoči in spoštujte drugačnost.

Marsikateri ljudje imajo do vegetarijancev ali veganov določene predsodke in jih na nek način obsojajo. Prepričani so namreč, da gre za neko preseravanje, če se lahko tako izrazimo. Pri tem naredijo veliko krivico tistim, ki imajo tehtne razloge zakaj so se odločili za drugačen način življenja. Na takšen odnos vplivajo predvsem tisti ljudje, ki se dejansko za spremembo v življenju odločijo samo zato, ker so siti nekih ustaljenih smernic in se jim nekaj novega zdi sila zanimivo in privlačno. Vendar pa so se razmere v zadnjih nekaj letih močno spremenile na bolje. Zdaj se več ne dogaja toliko, da ljudje vegetarijance obsojajo in venomer sprašujejo zakaj ne meso? Kje dobiš vse potrebne beljakovine, ipd. Pri tem je zanimivo dejstvo, da so dejansko poučeni o vseh možnih tveganjih v povezavi z vegetarijansko prehrano, a kljub temu skoraj nič ne vedo o tveganjih z mesno prehrano.

Pravijo, da si pravi vegetarijanec ali vegan po srcu in to vsekakor drži! Omenjena načina življenja sta vse prej kot lahka, zato je resnično potrebno zavedanje o tem, zakaj se odločiti za takpen način življenja. Sicer pa te ljudje nam niso popolnoma nič različni, različne so le njihove življenjske navade. Je to kaj slabega? Nikakor, ne!

Sončenje naj bo zdravo in varno

Bodi Eko
-
0
Sončenje naj bo zdravo in varno

Nedolgo nazaj sta sončenje in zagorela polt pomenila lepoto in nek ideal, zaradi česar so se milijoni ljudi po svetu trudili postati čim bolj podobni temu lepotnemu idealu. Za to so se bili pripravljeni ure in ure cvreti na žgočem soncu in ob tem tudi kar nekaj časa preživeti v solariju. Solarij je predstavljal in še danes predstavlja rešitev za nekoga, ki želi doseči čim večji učinek v kar se da kratkem času – lahko bi rekli, da gre za tipičen odziv novodobnega človeka. Vendar pa so rezultati dokazali, da naravna porjavelost in tista pridobljena v solariju nista enaki. Zato še vedno prevladuje mišljenje, da je sončenje in naravna porjavelost nek sinonim za zdrav videz in lepoto – pa je to res? Nikakor!

Sončenje je lahko škodljivo

Danes je vse več opozoril o tem kako je sonce škodljivo in, da je zagorela polt vse prej kot zdrava polt! Tudi solarij je škodljiv in ga znanstveniki na podlagi dokazov odsvetujejo vsem. Mnogi se namreč tolažijo s tem, da je solarij neka priprava na sonce in, da se lahko potem brezskrbno nastavljajo sončnim žarkom brez kakršne koli zaščite. Seveda je to zmotno mišljenje, saj solarij ne predstavlja nikakršne preventive ali podobno. Danes so na dan pricurljala že takšna ali drugačna dejstva o solariju in prekomernem sončenju, da je vsa stvar že kar malce zaskbljujoča.  Danes so vsem dostopne marsikatere informacije o tej temi, zato se nihče ne more zgovarjati na to, da o tem ni vedel ničesar.

Opozorila o zaščiti pred nevarnimi in smrtonosnimi žarki se pojavljajo kot reklamni oglasi na televiziji, na jumbo plakatih, marsikateri članek o tem pa je objavljen tudi na internetu ali pa v različnih revijah in ostalih medijih. Kljub realnim dejstvom in dokazilom o tem kako nevarno je sonce dandanes, pa ssi nekateri še kar delajo utvare in svoje telo izpostavljajo ter s tem posledično tvegajo nastanek rakavega obolenja.  Jasni podatki namreč kažejo na to, da se iz dneva v dan in iz leta v leto povečuje število bolnikov, obolelih za kožnim rakom, kljub vsem preventivnim ukrepom in čudežnim zaščitnih sredstvom, ki naj bi veljala za primerna.

Sončenje

Nasveti za sončenje

Za vas smo pripravili nekaj koristnih nasvetov za zdravo sončenje:

  • V času od 11-16 ure se ne izpostavljajte soncu, ampak se umaknite v zaprte prostore.
  • Vplive škodljivih sončnih žarkov boste najbolje preprečili tako, da se boste izognili močnemu sončnemu sevanju.
  • Pozor! Voda in pesek odbijata sončne žarke in posledično povečujeta količino UV žarkov, zato se redno mažite z zaščitno kremo, saj odbiti žarki zadenejo kožo.
  • Izpostavljenost soncu preko dneva, se sešteva.
  • V kolikor se sončnim žarkom nikakor ne morete izogniti, vsaj poskrbite z to, da ste vedno ustrezno zaščiteni s sredstvi za sončenje. Izberite kremo za sončenje z visokim faktorjem , ki bo ustrezno zaščitil vašo kožo (najbolj učinkovita so tista kozmetična sredstva, ki zadržijo tako UVA, kot tudi UVB žarke).  Moč zaščite je zapisana v obliki zaščitnega faktorja (2, 4,…25, 30, 50+). Večje, kot je število na emblaži, boljša je zaščita. Pri nakupu tovrstnih kozmetičnih produktov imejte v mislih vedno eno stvar: cena ni nujno pogojena s kakovostjo izdelka!
  • Zaščitna sredstva nanesite na kožo dobre pol ure preden greste na sonce, saj potrebujejo od 30 – 45 minut, da se vpijejo in pričnejo ščititi.
  • Kljub oznaki vodoodporno, kremo po vsakem kopanju ali namakanju, znova nanestite na telo, saj se vseeno ta malce izpere in nima več takšnega učinka.

Sončite se varno

Sami lahko zelo veliko prispevate k bolj zdravemu sončenju in k ustrezni zaščiti pred soncem. Vsi vemo, da kozmetična industrija v veliki meri uporablja razne kemikalije pri nastanku raznih proizvodov, kar zagotovo tudi ne more ravno dobro vplivati na naš organizem. Vsaka snov, ki jo nanesemo na telo se sčasoma vpije in absorbira v notranje organe.  V tem primeru so izjema kozmetična sredstva, ki so delana na narvni bazi in ne vsebujejo agresivnih kemikalij. Če se odpravljate na plžo, vam priporočamo, da to storite v zgodnjih dopoldanskih urah, v času poldneva pa se odpravite domov na hladno in se na plažo vrnite nekje okoli 17. ure. Zapomnite si – tudi v senci vas sončni žarki ulovijo, zato se tudi tam ustrezno zaščitite.

V kolikor se med največjo vročino odpravite v mesto ali kam drugam po opravkih, svoje telo dobro zaščitite pred soncem – nadenite si klobuk, sončna očala, ter lahka in gosto tkana oblačila. Prav ste slišali – tudi oči je potrebno zaščititi z očali, ki vsebujejo UVA in UVB žarke. Za vse tiste, ki se na dopust v vročih poletnih dneh odpravljate v gore, velja isto, le, da je potrebne še več zaščite. Za višje lege je namreč značilno, da je na vsakih 1000 m nadmorske višine, naravna zaščita zmanjšana za 7 %, še posebno so sončni žarki nevarni v času snega, saj jih ta odbija in je zato obseg žarčenja povečan za 100 %. V primerjavo s tem, pa voda in skale povečajo UV sevanje za 50 %.

Kako nevarno je sončenje?

V današnjem času so jasno vidna vsa opozorila o nevarnosti sončenja, kar povsem drži. Cvrtje na žgočem soncu ni nič drugega, kot neumno tveganje, pred katerim vas žal ne bodo obvarovala niti najmočnejša zaščitna sredstva. Žal je tako. Vendar pa na nek način – tu mislimo predvsem na zdravo in pametno sončenje, to lahko tudi pozitivno za naše zdravje. Naše telo potrebuje vitamin D, katerega lahko pridobimo s pomočjo sončnih žarkov. Prav tako sončenje uravnava hormonsko ravnotežje in znižuje visok krvni pritisk. UV svetloba pa je sama po sebi zelo učinkovita tudi pri zdravljenju luskavice in pomaga pri izločanju okoljskih ter metabolnih strupov iz telesa. Skratka zdravo sončenje ne pomeni celodnevno nastavljanje soncu, ampak gre za sončenje v času, ko sončni žarki niso več tako močni (v dopoldanskih urah ali pozno popoldan).

Koliko UV svetlobe je dejansko potrebne in zdrave za vaš organizem pa je odvisno od tipa kože, pigmenta in seveda vaše predhodne porjavelosti. Kako se boste odločili je popolnoma vaša stvar, vedite samo to, da telo, v tem primeru koža, ne pozabi in, da se posledice nezdravega sončenja lahko pokažejo komaj čez nekaj let. Pozabite na lepotne ideale in raje pravočasno poskrbite za svoje zdravje. Lepota je minljiva, zdravje pa je žal nekaj, česar tudi denar ne more rešiti. Pazite nase!

Sončenje
Potemnitev naše kože na rezultat obrambe našega organizma pred nadaljnjimi poškodbami zaradi UV žarkov. Sončenje v najhujšem primeru lahko izzove kožnega raka, katarakt očesa, alergije, oslabitev imunskega sistema, hitrejše staranje kože in nastanek gub ter manjša učinkovitost cepiv.

Koliko resnice je v reklamah?

V današnjem času, polnem raznovrstnih informacij, ki so – zahvaljujoč skoraj neskončnim možnostim, ki nam jih prinaša in ponuja svetovni splet – nam vedno tik pri roki, ne moremo več trditi, da o sončenju ne vemo “vsega”. Pa vendar ni ravno tako. Odkar so nekateri vodilni strokovnjaki s tega področja o zadevi spregovorili brez olepševanja – in pri tem odkrili kar nekaj zablod, v katerih je človek živel desetletja dolgo.

Ti strokovnjaki so povedali, da javnost o sončenju in zaščiti pred škodljivimi žarki ni pravilno obveščena ter da nam reklame prodajajo napačne informacije, zablode, ki so sčasoma postale “resnica”, po drugi strani pa se število obolelih za kožnim rakom ob vseh “čudežnih” zaščitnih sredstvih stalno povečuje. Kar v začetku je potrebno povedati, da ljudje predvsem ne vedo kaj dosti o tem, da obstajata dve vrsti ultravijoličnih žarkov, UVA in UVB. Večina zaščitnih krem nam ponuja odlično zaščito pred UVB žarki, ki pa so neprimerno manj škodljivi kot UVA žarki. Proti slednjim nam boljšo zaščito nudijo le sredstva, ki vsebujejo na primer titanov ali cinkov oksid. Tako Sandra Dean iz ameriške Akademije za dermatologijo opozarja, da “ljudje ne vedo, da jih zaščitne kreme ščitijo samo pred nekaterimi iz cele vrste snovi, ki vodijo k raku in melanomu”.

Popolne zaščite nam ne nudi nobena krema

Druga takšna splošna neresnica se tiče trditev o vodoodpornosti proizvodov za sončenje. Strokovnjaki trdijo, da to niti najmanj ne drži, toda ne glede na to vodilni proizvajalci teh sredstev svoje izdelke še vedno reklamirajo s pomočjo te trditve, to pa zato, ker so različni interesi (in lobiji) dovolj močni, da zakon o prepovedi tovrstnega reklamiranja nikakor ne more priti na dnevni red ustreznih zakonodajnih teles.

Tretja takšna neresnica kroži o škodljivosti sončnih žarkov v povezavi s starostnimi obdobji in pravi, da do osemnajstega leta starosti naše telo prejme kar 80 odstotkov škodljivih posledic UV-žarkov. Čeprav pri nas ne toliko razširjen, pa je ta “statistični podatek” na zahodu skozi leta postal prava “mantra” med proizvajalci sredstev za sončenje.

Raziskave kažejo drugače: do 18. leta prejme naše telo šele 23 % škodljivih žarčenj, do 40. leta ta odstotek naraste na 40, do 59. leta pa na 74. Pasivna obramba tipa “zdaj je pozno za zaščito” torej nima nobene znanstvene osnove!

K vsemu temu dodajmo še to, da nas krema za sončenje s faktorjem 15 proti žarkom UVB zaščiti 93-odstotno, krema s faktorjem 50 (redko na tržišču in izredno draga) pa 98-odstotno. Pa tudi o tem bi veljalo razmisliti, koliko nas plast te kreme sploh zaščiti, če si jo namažemo zelo na tenko. Ena od znanstvenic je na primer celo prepričana, da nas zelo tenka plast kreme s faktorjem 15 zaščiti enako kot krema s faktorjem 5.

Za vas smo zbrali kar nekaj informacij o pojmih, povezanih s sončenjem, za katere “vsi vemo, kaj pomenijo”, a se pogosto izkaže, da se nismo pozanimali dovolj dobro in zato pri sončenju delamo tudi napake, le-te pa nas lahko veliko stanejo …

UV indeks

ULTRAVIJOLIČNI ŽARKI (UV) so žarki, ki jih oddaja sonce. Poznamo žarke UVA, UVB in UVC. Slednji so najbolj uničujoči in k sreči sploh ne dosežejo Zemlje, zato pa nas dosežejo žarki UVA in delno žarki UVB. Žarki UVA prodirajo globlje, odgovorni so za hitro porjavelost (solarij) in kožo postarajo. Žarki UVB spodbudijo celice, da tvorijo melanin, in povzročajo opekline.

PORJAVELOST je tvorba pigmenta, s katerim se koža zavaruje pred sončnimi žarki. To je pravzaprav obramba kože pred sončenjem.
UV-INDEKS je vrednost vpliva UV-žarkov, ki jo merijo od 1 do 20; večja kot je številka, nevarnejši je vpliv UV-žarkov. Poleti je koristno spremljati ta indeks. UV-indeks je največji med 11. in 15. uro. Takrat se je sončenju najbolje izogniti.
OZONSKI PLAŠČ ščiti Zemljo pred žarki UVC in deloma tudi pred žarki UVB. Zaradi onesnaženosti se ozonski plašč tanjša in prepušča čedalje več žarkov. Ozonska luknja je predel, kjer do Zemlje prodre največ negativnega sevanja.

Nič kaj zaščitniški oblaki

Za zaščito oči uporabljajmo sončna očala, ki imajo certifikat, da absorbirajo žarke UVA in UVB. Oblačila in navadno okensko steklo zaustavijo skoraj vse škodljive žarke. Sonce nas lahko opeče tudi ob oblačnem vremenu. Do 80% UV svetlobe pride skozi tanjše plasti oblakov, v megli pa je lahko izpostavljenost UV svetlobi celo večja kot ob jasnem vremenu!

Sončne opekline povzroča UV sevanje, ki nima toplotnega efekta. Če torej ne čutimo topline sončnih žarkov, to še ne pomeni, da se ne moremo opeči. Toploto čutimo zaradi vidne in infrardeče svetlobe. Po približno 15 minutah sončenja je koža zasičena z novo nastalim vitaminom D in daljše izpostavljanje sončnim žarkom ne pripomore k dodatni tvorbi vitamina.

Še nekatera koristna navodila za bolj zdravo sončenje:

  • Najboljši način preprečevanja škodljivih vplivov sonca je izogibanje močni, neposredni svetlobi.
  • Voda in pesek odbijajo sončno svetlobo in povečujejo količino UV žarkov, ki zadenejo kožo.
  • Izpostavljenost soncu preko dneva se sešteva.
  • Ne izpostavljajmo se soncu med 11. in 16. uro.
  • Če se izpostavljenosti sončnim žarkom ne moremo izogniti, potem kožo prej zaščitimo s sredstvom za sončenje. Te kreme in losioni vsebujejo snovi, ki zadržijo UVA in UVB žarke. Njihovo varovalno moč izražamo z zaščitnim faktorjem, SPF (Sun Protecting Factor), ki je označen na izdelku. Kolikor večje je to število, toliko boljša je zaščita. Sredstva s faktorjem 15 ali več zaustavijo večino UV žarkov. Vseh ne blokira nobeno prosojno sredstvo.
  • Zaščitno sredstvo potrebujejo običajno okoli 30 – 45 minut, da se trdno veže na kožo.
  • Kopanje in znojenje neposredno po nanosu zaščito izpere in izniči. Spremljajmo napovedi UV indeksa, ki jih posreduje Meteorološki zavod republike Slovenije. Objavljeni so v dnevnem časopisju (Delo, Večer in drugod). Če poznamo UV indeks, se lahko v veliki meri zaščitimo pred prekomernimi sončnimi žarki.
Krema za sončenje
Zaščitne kreme za sončenje niso namenjene podaljševanju časa sončenja! Zaščita, ki jo omogočajo, je najbolj odvisna od načina, kako jih nanašamo na kožo. Zelo pogosto pomanjkljivo namažemo najbolj izpostavljene dele telesa (vrh ušes, nos, teme). Čas sončenja se v posameznem dnevu sešteva!

Razvrstitev stopenj UV indeksa

a) najnižja stopnja – indeks 0, 1, 2

  • minimalna nevarnost s strani UV žarkov
  • sončenje mogoče tudi več kot eno uro brez posledic
  • priporočena uporaba sončnih očal
  • ljudje z zelo občutljivo kožo (tip 1) in novorojenčki morajo biti pred sončnimi žarki vedno zaščiteni s sončnimi očali in z zaščitno kremo
  • pozor v hribih (smučarji in planinci) in na morju (plavalci, jadralci) – zaščititi področja pod brado in nosom!

b) nizka stopnja – indeks 3 in 4

  • majhna nevarnost s strani UV žarkov
  • priporočen je klobuk s širokimi krajci, sončna očala in zaščitna krema
  • občutljivi ljudje naj nosijo tudi oblačila z dolgimi rokavi

c) srednja stopnja – indeks 5 in 6

  • znatna nevarnost s strani UV žarkov
  • priporočen je klobuk s širokimi krajci, sončna očala, zaščitna krema in oblačila z dolgimi rokavi
  • občutljivi ljudje lahko dobijo opekline prej kot v 20 minutah
  • potrebno je zaščititi zelo občutljiva področja, kot so nos, vrhovi ušes in ustnice

d) visoka stopnja – indeks 7, 8 in 9

  • velika nevarnost s strani UV žarkov
  • zadrževanja na soncu je potrebno zmanjšati v času med 10. in 16. uro, obenem pa uporabljati klobuk s širokimi krajci, sončna očala, zaščitno kremo in oblačila z dolgimi rokavi
  • novorojenčki in majhni otroci naj v tem času ne gredo na neposredno sonce
  • ljudje z zelo občutljivo kožo lahko dobijo opekline prej kot v 10 minutah
  • tudi v senci je potrebna zaščita
  • priporočljiva je obleka iz gosto tkanega materiala, saj UV žarki lahko prodrejo skozi redko tkanino

e) zelo visoka in nevarna stopnja – indeks 10 in več

  • zelo velika nevarnost s strani UV žarkov
  • bivanje na neposrednem soncu med 10. in 16.  uro je potrebno zmanjšati na minimum
  • tudi sicer je priporočljivo na odprtem soncu bivati čim manj
  • novorojenčki in majhni otroci naj v tem času ne gredo na neposredno sonce
  • ljudje z zelo občutljivo kožo lahko dobijo opekline prej kot v 5 minutah
  • potrebno je uporabljati klobuk s širokimi krajci, sončna očala, zaščitno kremo in oblačila z dolgimi rokavi iz goste tkanine

Poletje je čas za pohodništvo

Bodi Eko
-
0

Pohodništvo je za marsikoga najbolj priljubljen hobi. Poletje pa je čas, ko je pohodništvo še toliko bolj navdušujoče, saj vsa cvetoča narava in vse pisane barve pritegnejo zagotovo vsakega, tudi tiste, ki jim morda sprehodi v naravo ali pohodništvo ne dišijo.

Pohodništvo kot rekreacija in šport

Pri nas v Sloveniji je lepa zelena in predvsem ohranjena narava dostopn že skoraj na vsakem koraku, tudi večja mesta niso problem, saj stre samo v nekaj minutah lahko že na kakšnih pohodniških poteh. Ravno zaradi tega pa ni tako začudujoče, da je pohodništvo pri nas tako razvito in priljubljeno med širšo populacijo. Pohodništvo naj bi bilo v Sloveniji eden najbolj priljubljenih rekreativnih športov. Slovenija nudi izjemno izbiro poti in predstavljati si nemorete kakšne lepote skriva pod svojim okriljem. Kljub temu, da ste našo majhno državico preiskali vzdolž in poprek, smo prepričani, da zagotovo še obstaja kakšen del narave ali diha jemajoč kotiček, ki ga še niste odkrili.

Zakaj bi torej na tovrstna potovanja hodili v tujino, ko pa nam naša majhna a prelepa podalpska državica nudi vse in še več. Izbirate lahko med lahkotnejšimi kratkimi sprehodi po gričevju in dolinah ter med tistimi zahtevnejšimi po zavarovanih poteh v visokogorju iz katerega vam bo segel pogled daleč naokrog. V visokogorju vas bo prav gtovo navdušil tudi pogled na s soncem obsijane alpske vrhove. Prednost visokogorja je tudi mir, saj na svojem »popotovanju« zagotovo ne boste srečali večjih množic ali pa naleteli na gnečo, kot je to mogoče v kakšnem turističnem mestu. V naravi se boste naužili svežega zraka in v miru boste lahko razmišljali o marsikateri stvari, ter zbistrili svoje misli.

Naša majhno državica meri okoli 20 tisoč kvadratnih kilometrov površine, od česar je okoli 10 kilometrov speljanih označenih poti za pohodništvo. Pravi pohodni ke hodi ampak prehodi neko območje, kar pomeni, da se na nekatera območja ponovno vrača z namenom, da ponovno odkrije presenetljivost znanega in hkrati dobi spodbudo za naprej, za obisk kakšnih novih pokrajin. In ravno v tem je ves čar pohodništva.

Pohodništvo

Kam se lahko v Sloveniji odpravite peš?

V kolikor ste se odločili, da boste odkrivali lepote Slovenije in to peš, se lahko odpravite na sprehod po:

  • Tematskih turističnih poteh
  • Nekaterih gozdnih poteh
  • Po poteh urejenih za nordijsko hojo
  • Po lahkih, zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh
  • Po daljših vseslovenskih veznih in regionalnih poteh

Na vse omenjeno se lahko odpravite sami, s prijatelji, v sklopu organiziranih pohodniških prireditev ali pa se odpravite na kakšno najbližjo turistični agencijo, specializirano za pohodništvo, kateri vam bodo ponudili več možnosti za pohodništvo po Sloveniji. Večina vseh omenjenih poti je prehodna skozi vse leto, če ste seveda primerno opremljeni in vam to dopušča vreme. Na tovrstnih poteh se lahko okrepčite tudi z domačo kulinariko ali pa prenočite v kakšnih domovih, planinskih kočah in ostalih namestitvah.

Priprave in oprema na pohodništvo

Preden se odpravite na kakšen daljši izlet po naravi morate vsekakor pregledati vreme in vremensko napoved. Popolnoma jasno je, da se v primeru neviht in neurij ne boste odpravili v visokogorje ali kam drugam. Na svoji poti se vedite zrelo in mislite na naravo ter na osebe, ki bodo neko območje obiskali za vami, zato ga ne uničujte in ne onesnažujet narave! Še vedno pa je pri vsem tem zelo pomembna tudi pohodniška oprema, katera vam v vsakem primeru nudi še dodatno zaščito – nikoli se ne ve ali je bila npr. napoved dovolj natančna ali kaj se vam lahko zgodi n poti.

Za pohod po večini slovenskih poti, je potrebna osnovna pohodniška oprema:

  • Ustrezni pohodniški čevlji, ki naj bodo mehki in udobni, z močnim podplatom ter čvrstim bočnim oprijemom – vendar pa so te nujno potrebni za izlet v visokogorje. V kolikor pa se podajate na bolj nižinske poti, potem imate lahko obute lahke nizke čevlje.
  • Izjemnega pomena je obleka, primerna letnemu času – to pomeni, da se pozimi toplo oblecite, poleti pa je najbolje, da imate tako letna oblačila, kot tudi kakšno toplejšo jopico, saj so jutra in dopoldnevi, še zlasti v visokogorju, ponavadi zelo sveža in občutno bolj hladna, kot v nižinah.
  • Priporočamo vam, da s seboj vzamete nahrbtnik, v katerega lahko shranite vse potrebne stvari (malica, pijača, zemljevid, pelerina ali dežnik, kapa, krema za sončenje,…). In še enostaven za prenašanje je!
  • V vsakem primeru so priporočljive tudi pohodniške palice, ne glede na to kam se odpravite.

V sodobnem času so marsikatere učne, planinske ali tematske poti že opremljene z GPS koordinatami izhodišča. Čez čas bo mogoče te poti v celoti naložiti tudi v GPS naprave. Sicer pa so večine slovenskih pohodniških poti označene s tako imenovanimi markacijami, ki so označene z rdeče – belo okroglo oznako. Ponekod najdete tudi smerokaze ali posebne oznake na omenjenih poteh.

Vsakega popotnika, pred vsakim pohodom v hribe ali izletom po nižinah, teži kopica vprašanj. Kot pri problem, se najpogosteje pojavlja destinacija – kam se odpraviti. Vaš cilj je najbolje, da prilagodite svoji telesni pripravljenosti in sposobnostim, pri tem pa si pomagajte s številnimi turističnimi vodniki, kjer boste našli številne informacije  določenih destinacijah. Podobne informacije pa lahko dobite tudi preko spleta.  V omenjeni literaturi so največkrat zabeležene vse najmanjše podrobnosti od tega kakšna je nadmorska višina, do tega kakšne utegnejo biti težave na poti in kakšna oprema je priporočljiva. Teh knjig najverjetneje ne boste jemali s sabo, kot tudi ne računalnika, zato je najbolje, da si iformacije o neki določeni destinaciji, preberete že doma.

Danes pa je seveda mogoče brskanje preko spleta tudi kar preko mobilnih telefonov tako, da lahko v nujnem primeru pogledate med potjo tudi na mobilnik – vendar pa morate vzeti v zakup, da povsod v naravi ni signala in, da se utegne zgoditi, da do nekega podatka ne boste prišli. Vsekakor pa morate imeti s sabo vedno zemljevid, ki je nujna oprema vsakega pohodnika. Večkrat se o treniutnem stanju na planinskih poteh lahko prepričate kar na planinski zvezi Slovenije, kjer vam nudijo vedno aktualne informacije.

Ko se odpravite na kakšne izlet upoštevajte naše nasvete glede obvezne opreme in predvsem pomembno je tudi, da varujete naravo in se do nje obnašate tako, kot je prav. Torej, ne uničujte zelenja, ne odlagajte odpadkov kamorkoli, ne zganjajte hrupa in podobno. Pohodništvo ni zahteven šport in lahko je za prav vsakega, ki je fizično v dobri pripravljenosti. Za tiste s slabšo kondicijo pa še vedno obstajajo številne poti po nižinah, po katerih se lahko odpravite. Pa srečno pot vam želimo!

Setev endivije in radiča

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
-
2

V juniju je čas, da posejemo  endivijo ter zgodnje sorte radiča. Z endivijo dobijo solate novo razsežnost, ločimo jo na kodrolistno in širokolistno endivijo. S setvijo ne hitimo, kajti endivija ne prenaša dolgega dneva. Če jo bomo sejali prezgodaj bo več rastlin pobegnilo v cvet in ne bo razvilo tako želenih glav.

Endiviji so dobri sosedje fižol, koprc, grah, kumare, kolerabica, redkvica, redkev,rdeča pesa, špinača, paradižnik. Sejemo v prerahljano zemljo kateri smo primešali kompost. Seme kali 7 do 10 dni. Kasneje dognojimo z rastlinskim tekočim gnojilom, rastlinsko prevrelko.

Radič
Zrasle sadike bomo presajali v avgustu, sadili jih bomo na razdaljo 30 x 25 cm. Bolj kot bodo rastline endivije na gosto rasle bolj bodo na sredini svetlorumene barve, kot je najbolj priljubljeno. Da dosežemo še bolj zlatorumeno barvo notranjosti glave jih lahko  povežemo. Vežemo samo v suhem vremenu in tik pred porabo, sicer nam lahko zgnijejo.

Prvi pridelke pobiramo od septembra naprej pa vse do zime, nekatere sorte prenesejo tudi do -5oC. Na prostem jih pustimo tako dolgo kot je le mogoče. Pred mrazom jih zaščitimo s plastično folijo. Tudi, ko nastopi zima in je ne moremo več pustiti zunaj, jo skupaj s koreninami nesemo v hladnejši prostor ter jo zakopljemo v vlažen pesek. Tako si podaljšamo čas, ko lahko uživamo svežo, doma pridelano zelenjavo. Spravilo opravimo samo v suhem vremenu.

Radič je zelenjadnica, ki jo lahko gojimo skozi celo leto. Večinoma pa ga pridelujemo za jesensko zimski čas. Je prezimno trdna solatnica, zato ga imamo lahko ponovno na voljo zgodaj spomladi. Radič je glede pridelovanja nezahteven, ugaja pa mu zmerno podnebje. Uspeva tako na lažjih kot težjih tleh, saj ima globok koreninski sistem. Sejemo ga na sončne in tople lege. Daljše obdobje s temperaturami nad 30oC pa ga zaustavi v rasti.

Pred setvijo zemljo pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. Sejemo ga v juniju, vzgojene sadike presajamo v juliju, tako nam bo na voljo v jeseni pa vse do pozne zime. Pri izbiri sorte bodimo pozorni na to kakšne lastnosti ima posamezna sorta kot tudi na prezimne in neprezimne sorte. Tako je na primer Tržaški solatnik prezimno trdna sorta radiča, zato ga lahko v jeseni zagrnemo in malo zasujemo s plastjo zemlje, tako nam bo spomladi na voljo za še eno rezanje. V nasprotju z njim je Goriški solatnik neprezimni. Radič Averto tvori okrogle glavice z vinsko rdečimi listi. Prezimi na prostem. Radič Palla rosa je zgodnja sorta radiča in je občutljiv za mraz ob prezgodnji setvi hitro uide v cvet. Sort radiča je veliko, pred nakupom se moramo odločiti  kakšno sorto radiča potrebujemo, glede na naše želje in pričakovanja.

1...1.0191.0201.021...1.149Stran 1.020 od 1.149