Gojenje aloe vere doma: Vodnik za uspešno rast

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
-
0
Gojenje aloe vere doma: Vodnik za uspešno rast

Aloe vera je ena izmed najbolj priljubljenih rastlin, ki jo zaradi vsestranske uporabnosti mnogi gojijo kar doma. Gojenje aloe vere doma ni le koristno, saj je ta eksotična rastlina tudi prijetna na pogledin popestri vsak dom.

Zakaj gojiti alojo vero doma?

Aloe vera je več kot le na pogled privlačna rastlina. Zaradi svojih številnih možnosti uporabe je odlična izbira za domače gojenje.

  • Zdravilne lastnosti: Gel iz listov aloje vere je znan po svojih pomirjujočih in zdravilnih lastnostih. Lahko ga uporabljate za zdravljenje opeklin, ureznin, pikov insektov in drugih kožnih težav.
  • Nizka potreba po negi: Aloja vera je odporna rastlina, ki ne zahteva veliko nege, zaradi česar je primerna tudi za začetnike v vrtnarstvu.
  • Okrasna rastlina: S svojimi mesnatimi zelenimi listi aloja vera doda pridih eksotike vsakemu prostoru in je odličen dodatek k notranji dekoraciji.

Priljubljena zaradi svojih koristnih lastnosti

O zdravilnosti aloje vere je bilo že veliko napisanega in pripravkov iz te rastline je ogromno. Vendar pa smo lahko samo pri svoji, tj. doma gojeni, aloji veri prepričani, da ne vsebuje insekticidov in drugih kemičnih pripravkov. Brez težav jo bomo gojili; tudi zdravilnih domačih pripravkov iz rastlin, ki jih doma vzgojimo, ni težko pripraviti.

Aloe vera

Vsi poznamo med in tudi alojo predvsem kot zdravilni sestavini raznih pripravkov in zdravil. Če sami pridelujemo alojo, lahko iz njenih listov pripravimo zdravilno mešanico. Za mešanico ne potrebujemo nič več kot le liste aloje, nekaj domačega medu in žganja. Mešanica pomaga pri očiščevanju telesa, odstrani nevarne mikroorganizme (bakterije, viruse in tudi glivice) ter krepi obrambni sistem telesa.

Priprava: Liste aloje vere narežemo na majhne koščke ter jih s papirnato brisačo dobro osušimo in jih nato damo v kozarec. Na 350 g narezanih listov zlijemo še 50 ml žganja ter 500 g čebeljega medu, najboljše cvetličnega. Vsebino dobro premešamo. Kozarec z vsebino hranimo v hladilniku. Vse dokler ne porabimo vse vsebine, uživamo pol ure pred jedjo trikrat na dan po eno žlico.

Kako poteka vzgoja aloje vere

Poleg njenih zdravilnih učinkov je ta rastlina precej nezahtevna in zaradi svoje preprostosti in nezahtevnosti lahko najde svoj prostor v vsakem stanovanju. Aloja vera je sukulent ali sočnica; za rast ne potrebuje veliko vode, zraste 60–100 cm v višino.

Pri nakupu rastline pazimo, da bomo dobili pravo alojo vero, saj je na tržišču velika zmeda, kar nekaj sorodnih rastlin ji je podobnih, zato se raje obrnimo na specializirane vrtnarije, kjer nam bodo znali svetovati in prodati pravo rastlino, ki jo želimo. Približno eno leto naj bo v naši domači vzgoji in nato lahko kakšen list porabimo za pripravo raznih pripravkov.

Presadimo jo vsako ali vsako drugo leto. Na dno nove (rahlo večje) posode damo nekaj peska, saj s tem zagotavljamo drenažo in preprečimo zastajanje vode, ki povzroča gnitje korenin in s tem propad rastline. Za presajenje izberemo malo večji lonček, kot je tisti, v katerem je do sedaj rasla, ker v večji posodi korenine težijo k temu, da rastejo hitreje od listov. Najbolj preprost način, kako izbrati pravilno velikost posode, je, da dolžino (najdaljšega) lista delimo z 2. Se pravi, če je dolžina lista 30 cm, bo lonček s premerom dna 15 cm zadoščal. Pri presajanju uporabimo naraven substrat, najbolje mešanico vrtne zemlje in zrelega komposta. Idealna temperatura za uspešno rast v prostoru je med 20 in 25 ºC.

Aloja je rastlina sonca. Ugajajo ji tople sončne lege. Pozno spomladi alojo prenesemo na prosto, v polsenco. Ko jo konec poletja prestavimo nazaj v prostor, naj bo le-ta svetel; izguba značilnih belkastih peg je ravno znak premajhne osvetlitve. Odraslo rastlino (tri in več let) gnojimo od enkrat do dvakrat na leto s koprivnim gnojilom.

Aloja je rastlina, ki je odporna na mraz, vendar ne prenese temperature pod 0 ºC, kot tudi ne odvečne vlage. Pri zalivanju pazimo, da ne močimo listov in da rastline ne izpostavljamo dodatni vlagi. Na ta način se izognemo pojavu gnilobe.
Na prostem v poletnem času zalivamo enkrat na teden. Pred zalivanjem pa preverimo substrat – če je vlažen, ne zalivamo, če je suh, zalijemo s postano vodo ali deževnico. V zimskem času zalijemo enkrat na mesec ali celo manj.

Kako začeti z gojenjem aloe vere

Gojenje aloe vere doma je preprosto, vendar je pomembno, da razumete osnovne zahteve za njeno uspešno rast.

1. Izbira prave posode

Aloe vera potrebuje dobro odcedno posodo, da se izognete gnitju korenin.

  • Material posode: Najboljša izbira so glinene ali terakotne (keramične) posode, saj omogočajo dobro zračenje korenin.
  • Velikost posode: Posoda naj bo dovolj velika, da lahko korenine rastejo, vendar ne prevelika, saj lahko preveč prostora zadržuje vlago.
  • Odtočne luknje: Prepričajte se, da ima posoda odtočne luknje, da odvečna voda lahko izteka.

2. Priprava ustrezne zemlje

Aloja vera potrebuje dobro odcedno zemljo, ki omogoča koreninam, da ostanejo suhe med zalivanji.

  • Vrsta zemlje: Uporabite posebno mešanico za sukulente ali kaktuse, ki je zasnovana za dobro odvajanje vode.
  • Dodajanje peska ali perlita: Za dodatno drenažo lahko v zemljo dodate grob pesek ali perlit, kar bo pomagalo preprečiti zadrževanje vlage in posledično gnitje korenin.

3. Sajenje aloje vere

Ko imate pripravljeno posodo in zemljo, je čas, da posadite alojo vero. Sledite tem korakom:

  • Postavitev rastline: Postavite rastlino na sredino posode in previdno razporedite korenine.
  • Dodajanje zemlje: Okrog rastline dodajte zemljo in jo nežno pritisnite, da jo stabilizirate. Pazite, da ne pokrijete spodnjih listov, saj to lahko povzroči gnitje.
  • Prvo zalivanje: Po sajenju rahlo zalijte rastlino, da se zemlja usede. Nato pustite, da se zemlja popolnoma posuši, preden jo ponovno zalijete.
Gojenje Aloe vere

Skrb za alojo vero

Da bi aloja vera uspešno rasla in se razvijala, je pomembno, da upoštevate nekaj osnovnih smernic za nego:

1. Zalivanje

Aloe vera je sukulentna rastlina, kar pomeni, da je prilagojena suhim pogojem in ne potrebuje pogostega zalivanja.

  • Pogostost zalivanja: Aloe vero zalivajte šele, ko je zgornji del zemlje popolnoma suh. V poletnih mesecih to običajno pomeni zalivanje enkrat na dva do tri tedne, v zimskem času pa še redkeje.
  • Količina vode: Zalivajte temeljito, dokler voda ne začne iztekati na dnu posode. Nato pustite, da se zemlja popolnoma posuši, preden jo ponovno zalijete.
  • Izogibajte se prepogostemu zalivanju: Preveč vode lahko povzroči gnitje korenin, zato pazite, da ne zalivate prepogosto.

2. Osvetlitev

Aloja vera potrebuje veliko svetlobe za uspešno rast.

  • Naravna svetloba: Postavite alojo vero na svetlo mesto, kjer bo dobila veliko posredne sončne svetlobe. Idealna so okna, obrnjena proti jugu ali zahodu.
  • Umetna svetloba: Če nimate dovolj naravne svetlobe, lahko uporabite tudi umetne svetilke za rastline, da ji zagotovite potrebne svetlobne pogoje.

3. Temperatura in vlaga

Aloja vera je tropska rastlina in uspeva pri toplem vremenu.

  • Temperatura: Aloe vera najbolje raste pri temperaturah med 18°C in 24°C. Pozimi pazite, da temperatura prostora ne pade pod 10°C.
  • Vlažnost: Aloja vera dobro prenaša nizko vlažnost in ne potrebuje dodatne vlage, vendar pa jo zaščitite pred hladnimi prepihi in nenadnimi temperaturnimi spremembami.

4. Gnojenje

Aloja vera ne potrebuje veliko gnojila, vendar lahko občasno gnojenje pomaga pri njeni rasti.

  • Vrsta gnojila: Uporabite uravnoteženo tekoče gnojilo za sobne rastline ali posebno gnojilo za sukulente.
  • Pogostost gnojenja: Gnojite alojo vero enkrat na mesec v rastni sezoni (pomlad in poletje). V zimskih mesecih običajno ni potrebe po gnojenju.

5. Presajanje

Ko aloja vera preraste svojo posodo ali če opazite, da se zemlja ne odvaja več dobro, je čas za presajanje.

  • Izbira nove posode: Izberite posodo, ki je nekoliko večja od trenutne, vendar ne prevelika.
  • Presaditev: Previdno odstranite rastlino iz stare posode in jo presadite v novo, pripravljeno posodo z svežo zemljo za sukulente.

Slovenija brez odpadkov

Bodi Eko
-
0

V začetku marca so Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor so organizirale konferenco SLOVENIJA BREZ ODPADKOV.

Ocena stanja v Sloveniji

Udeleženci konference so enotno ugotovili, da je sedanje  ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji, zaradi vrste organizacijskih in zakonodajnih nedorečenosti in nedelovanja inšpekcijskih služb zelo kritično. To resno ovira možnost, da bi v Sloveniji lahko uveljavili EU strategijo »zero waste«, ki v ospredje postavlja zahtevo po uporabi odpadkov kot virov (snovno in energetsko), odlaganje odpadkov pa postane skrajna možnost ravnanja z odpadki. Ker smo priča ravno nasprotnemu ravnanju (še vedno se na odlagališča nenevarnih odpadkov odloži kar 75,5%  komunalnih odpadkov), je skrajni čas, da se preveri razloge za stanje, ki nas kot članico EU uvršča med neučinkovite države na področju gospodarjenja z odpadki. Strokovna javnost je upravičeno zaskrbljena, da se v zadnjih 15-tih stanje ni izboljšalo, nasprotno, kljub ogromnim investicijam (več sto mio €) se stanje poslabšuje, saj še vedno nimamo jasne strategije ravnanja z odpadki in odgovornih nosilcev projektov na državnem nivoju. Slovenija lahko doseže cilj, da postane družba recikliranja, ki zna in želi odpadke razumeti kot surovine in vire le,  če se resno in nujno izvede vrsta korenitih sprememb.

Slovenija brez odpadkovUgotovljeno je, da:

  • zakonodaja sicer predpisuje okoljske cilje in priporoča uresničevanje prednostnega reda ravnanja z odpadki, a  ne omogoča izvajanja v praksi, saj za to niso vzpostavljeni temelji, ki vključujejo politične odločitve za preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo ponovno uporabo, kakor tudi nekonfliktno delovanje DROE in odločitve glede regijskih centrov, ki so sedaj v pristojnosti lokalnih posameznikov, zato ni ustrezno zagotovljena niti snovna niti energetska raba odpadkov, posledično se odpadke prevaža po diagonali Slovenije in se jih v večini primerov zgolj odlaga (kljub neustrezni obdelavi);
  • v Sloveniji je v večini primerov za eno vrsto odpadka registriranih več skupnih shem, kar povzroča pojav konkurence med njimi. Tako na področju komunalne embalaže konkurenčni sistemi (sheme) ne strmijo k manjšim količinam odpadne embalaže, ampak je želijo čim več, saj to pomeni več denarja in večje dobičke. Sheme so zato prenehale z izobraževanji in osveščenostjo, ki bi doprinesla k preprečevanju nastajanja odpadkov ter se oddaljujejo od ciljev EU o zmanjšanju količine odpadkov na izvoru. Nasprotno – želijo, da se proizvede čimveč odpadne embalaže. Zato je potreben strožji nadzor skupnih shem in sankcioniranje ter spremembe zakonodaje v smislu reprezentativnosti skupnih shem in njihovo finančno sodelovanje pri zagotavljanju infrastrukture za zbirne centre, ki so v pristojnosti občin oz. njihovih upravljavcev;
  • se dogajajo absurdi na področju dolgoročnega načrtovanja uporabe obstoječih odlagališč (glede na dejstvo, da novih ni smiselno graditi); odlagališča, katera sofinancira država pri izgradnji in imajo pogodbe o sofinanciranju z namenom, da bodo ustrezala vsem predpisanim standardom, zaradi administrativnih nejasnosti in neusklajenosti podatkov kar naenkrat formalno ne obstajajo več;
  • se ne načrtuje dolgoročna funkcionalna uporaba obstoječih odlagališč, saj se ne izkorišča  razpoložljiv deponijski volumen, ki je bil financiran z državnimi in občinskimi sredstvi, zapirajo se  odlagališča, ki imajo še razpoložljiv volumen, medtem pa se pojavljajo velike težave zaradi pomanjkanja odlagalnih površin, saj se odlagajo energetsko bogate frakcije, ker še vedno ni na voljo infrastrukture za termično izrabo odpadkov preostanka odpadkov, ki je v pristojnosti države  kot državna javna služba, kar onemogoča, da bi Slovenija izpolnila zahteve in obveznosti, da postane družba »brez odpadkov«;
  • •    pri izbiri tehnologij je popolnoma zanemarjena možnost, da se v izvedbo obratov vključijo domača podjetja, ki imajo mednarodne  reference, so finančno ugodnejša, a  so zaradi različnih interesov odločevalcev pripeljana v tržni položaj, kjer jim je bistveno zmanjšana konkurenčnost – primer možnosti uporabe naprav za MBO;
  • določeni krogi odločevalcev, ki še vedno sedijo na visokih položajih na pristojnem ministrstvu želijo in spodbujajo k anarhiji na področju ravnanja z odpadki;
  • se ne zagotavlja pogojev za preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo, kar bi pripomoglo k oblikovanju novih trendov na področju družbenih sprememb, hkrati pa se plačujejo visoki zneski za določene NVO, ki so pripomogle k blokadi uresničevanja prednostnega reda ravnanja z odpadki;
  • vse dejavnosti na področju ravnanja z odpadki, ki so finančno zanimive prevzame zasebni sektor, javnemu sektorju ostane to, kar se ne izplača – kar seveda ni v interesu državljanov, še manj pa bi moralo biti v interesu države, ki z zakonodajo omogoča takšno početje.

Navedeni problemi, ki generirajo neustrezno stanje ravnanja z odpadki v Sloveniji  je v nasprotju s  potenciali ki obstajajo, ker je namreč:

  • na voljo je dovolj strokovnega in kakovostnega znanja posameznikov in inštitucij, ki lahko v zelo kratkem času vplivajo na bistveno spremembo obstoječega stanja (brez politične volje seveda to ni mogoče);
  • že identificiranih nekaj primerov dobrih praks, ki se premalo promovirajo in izkoristijo za celotno izboljšanje stanja oz. se jih sploh ne promovira, saj so dokazali, da je mogoče z majhnimi finančnimi vložki doseči visoko zastavljene cilje;
  • zagotovljen potencial domače industrije, ki bi lahko z domačim znanjem in novimi zaposlitvami v sorazmerno kratkem času rešila prav vse težave, saj prodajajo tehnično znanje v tujino, doma pa ga zaradi različnih interesov  ne morejo;
  • na voljo imamo dovolj energetsko bogatih frakcij odpadkov, ki jih lahko predelamo v alternativna goriva;
  • veliko študijskih programov okoljevarstva in podobnih smeri, kjer bi mladi lahko z uresničevanjem koncepta »zero waste« sodelovali pri oblikovanju naprednega pogleda na odpadke kot na vire in surovine.

Predlogi ukrepov

Ugotavljamo, da je za izboljšanje stanja na področju ravnanja z odpadki  nujno potrebno odstraniti obstoječe ovire in načrtovati ustrezno strategijo za uveljavljanje EU zakonodaje in strateških usmeritev, ki odpadke vključujejo v gospodarske panoge kot surovine in omogočajo nova delavna mesta ob hkratni skrbi za varovanje okolja.

Zato je bil s strani udeležencev konference soglasno sprejet sklep,  da se v prihodnjih dveh mesecih organizira strokovna okrogla miza z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter  ARSO-om,  na kateri se bo natančno dogovorilo, kako se bodo izvajali kratkoročni ukrepi, ki jih v nadaljevanju navajamo:

  • nemudoma preučiti strokovno nevzdržno upravno zahtevo, da odpadek 20 03 01 po obdelavi obdrži isto klasif. št., zaradi česar prihaja do gospodarske škode -drag izvoz v tujino;
  • nemudoma odpraviti birokratske ovire, ki otežujejo umestitev objektov za ravnanje z odpadki in kritično presoditi nejasnosti (npr. 300 m oddaljenost objektov od javnosti);
  • preveriti cene in učinkovitost tehnologij, ki se jih vključuje v projekte kot bodočo infrastrukturo za ravnanje z odpadki. Določiti, kaj je dodana vrednost za slovensko ekonomijo, če se uporabi domača tehnologija, ki je referenčna in bistveno cenejša, kot predlagana oz. ponekod vsiljena (katere realno vrednost ne preveri nihče);
  • za načrtovanje novih objektov in naprav za obdelavo in odstranjevanje odpadkov je potrebno skrbno pregledati realne masne tokove in izhajati iz predpostavke doseganja okoljskih ciljev in temu ustrezno načrtovati potrebno infrastrukturo;
  • zapiranje odlagališč, ki še niso zapolnjena v sedanjih razmerah ni smotrno in ga je treba ustaviti;
  • odpadki morajo biti obravnavani kot viri, zato mora negospodarno ravnanje z njimi postati kaznivo dejanje in posledično neupravičeno prevažanje odpadkov po Sloveniji takoj sankcionirano, saj povzroča dodatno onesnaženje okolja;
  • pregledati sheme razširjene odgovornosti proizvajalcev – povzročiteljev odpadkov in zagotoviti, da ti pokrijejo celotne stroške zbiranja, recikliranja in termične izrabe odpadkov (stroški zbiranja ne smejo bremeniti izvajalcev javnih služb);
  • segment termične obdelave odpadkov je trenutno v Sloveniji najmanj razvit, a je glede na uspešnost doseganja okoljskih ciljev nujno potreben, saj je odlaganje energijsko bogatih frakcij odpadkov prepovedano, drugih alternativ (razen dragega in administrativno kompliciranega izvoza) pa ni. Ker je termična izraba komunalnih odpadkov državna javna služba zahtevamo javno predstavitev poteka projekta termične izrabe odpadkov, vključno s predstavitvijo vodje projekta, terminskim planom izvajanja aktivnosti in skrajnim rokom za dokončanje projekta;
  • vlada mora določiti prispevna območja za bodoče objekte termične obdelave odpadkov, sicer nikakor ne bodo usklajene kapacitete naprav s potrebami termične obdelave;
  • določiti status trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov glede na njihove kemijske in fizikalne lastnosti s ciljem možnosti sosežiga v obstoječih kurilnih napravah in cementnih pečeh;
  • za uspešno izvajanje koncepta »zero waste« je potrebno poenotiti sistem subvencij, enako kot velja za solarne sisteme ali bioplinarne; takoj je potrebno odpraviti plačilo ob predaji AG naročniku, saj se ne prodajajo odpadki ampak goriva (kot katero koli drugo gorivo, za katerega mora kupec plačati njegovo ceno);
  • proučiti mejne vrednosti klora v obdelanem in onesnaženem lesu  po Prilogi 2 Uredbe o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo (Ur. l. RS št. 57/2008) in jih primerjati z vrednostmi drugih držav, članic EU;

Predlog dolgoročnih in stalnih ciljev in nalog

  • S ciljem doseganja izboljšanega ravnanja z odpadki v RS naj vlada pripravi načrt izvajanja strategije ravnanja z odpadki s čimer bo vzpostavljen odnos med izvedbenimi politikami EU in realnimi možnostmi glede na upoštevanje stroškov in koristi alternativnih načinov ravnanja z odpadki.
  • Ravnanje z odpadki obravnavati kot kompleksno nalogo, ki je odvisna od organizacije sistema ravnanja z odpadki in sodelovanja med povzročitelji odpadkov (gospodinjstvi, podjetji) in lokalno skupnostjo, zasebnih podjetij in občinskih organov ter uporabe ustreznih tehničnih rešitev za ravnanje z odpadki. Brez strokovno usposobljenih kadrov sistem ne deluje, zato je potrebno povečati vpliv stroke v lokalnih in državnih politikah, ki odločajo o razvoju in sistemih ravnanja z odpadki.
  • Vlada mora aktivneje nadzorovati izpolnjevanje pogojev za izvajanje javne službe odstranjevanja odpadkov in izvajati ukrepe, ki so nujni za doseganje zahtev okoljske politike in zakonodaje in hkrati zahtev za izboljšano tehnološko ravnanje z odpadki.
  • Resorno ministrstvo mora podpirati preventivne aktivnosti za večje ozaveščanje javnosti in motiviranje za zmanjševanje količin odpadkov (dematerializacijo), ki ima pozitivne učinke na splošno družbeno okolje, povečanje zaposlovanja težje zaposljivih in razvoj socialnega podjetništva (aktivnosti centrov ponovne uporabe).
  • Vzpostaviti okoljsko ozaveščanje na nacionalnem nivoju z vključitvijo nacionalnih medijev in močnih akterjev, ki dosežejo kritično maso prebivalcev.
  • Omogočiti izvajanje svetovalnega nadzora na področju ravnanja z odpadki (za uporabo odpadkov kot virov), ki deluje kot vmesni člen med državo in lokalnim nivojem za preverjanje izvedbe določil zakonodaje v praksi in korekcije le-te s ciljem, da se sprejeta zakonodaja tudi izvaja.
  • Vlada mora razmisliti, ali poleg reševanja problema komunalnih odpadkov, ki so v pristojnosti reševanja lokalnih skupnosti, lahko načrtuje in pomaga reševati problematiko ostalih odpadkov, ki nimajo klasifikacijske številke 20– –, so pa po lastnostih podobni komunalnim odpadkom in jih je potrebno termično obdelati. Količine teh odpadkov na nacionalnem nivoju niso zanemarljive (mulji iz komunalnih čistilnih naprav, predelane ločene zbrane frakcije ..).
  • Poenotiti javne službe ravnanja z odpadki (racionalizacija!) in ločiti zbiranje in odlaganje odpadkov, pri čemer bo vzpostavljen interes po zmanjšanju količin odloženih odpadkov na odlagališča in primerljivost cen odlaganja odpadkov. Prevelika razdrobljenost zaradi velikega števila komunalnih podjetij vodi v neučinkovito izvajanje zakonodaje, posledično so pričakovani dvigi cen komunalnih storitev.
  • Okrepiti delo inšpekcijskih služb, strokovno usposobiti vsaj 5 inšpektorjev za sprotno spremljanje stanja na področju ravnanja z odpadki in nekontroliranega odlaganja odpadkov v naravo. Pri inšpektorjih je potrebno poskrbeti za usposobljenost ljudi (kako poteka postopek, praktične izkušenj, sodelovanje različnih inšpekcijskih služb, redarstva in policije…), Povečati je potrebno usposobljenost inšpekcijskih služb, ki pri komunalnih podjetjih nadzirajo odlaganje odpadkov in izdajati samo izvršljive sklepe in odločbe. Enkratne akcije brez finančnih sredstev poslabšujejo stanje in motivirajo povzročitelje k neodgovornemu ravnanju, saj kršitelji niso kaznovani.
  • Okrepiti meddržavno sodelovanje pri reševanju nekaterih okoljskih problemov, posebno s Hrvaško, ki bo naslednje leto članica EU.
  • Nove zahteve Direktive o odlaganju odpadkov (1999/31/ES), Direktive o odpadkih (2008/98/ES) in Zakona o varstvu okolja zahtevajo nov pristop k načinu reševanja odpadkov. Zato mora Slovenija po principu samooskrbnosti zagotoviti lastne kapacitete za termično obdelavo odpadkov, kar je velik izziv za domačo procesno industrijo.
  • Bodoči objekti termične obdelave odpadkov morajo biti vključeni v velike sisteme daljinskega ogrevanja oz. industrijske porabnike, ki preko celega leta omogočajo koristno uporabo sproščene toplotne energije in s tem izpolnjujejo zahteve smernice 2008/98/ES. Pri tem mora država voditi aktivne razgovore z javnimi podjetji, ki skrbijo za dobavo toplote v mestih, saj je potrebno uskladiti razvojne investicije v teh podjetjih in načrtovanimi objekti, da se doseže optimum obratovanja in najnižje cene za državljane.
  • Poleg termičnih postopkov za obdelavo suhih odpadkov je potrebno graditi postopke za biološko obdelavo biorazgradljivih (mokrih) odpadkov, t.j. manjše lokalne kompostarne, ki bodo dosegale kakovosten kompost za nadaljnjo (kmetijsko ali nekmetijsko) uporabo.

Predlagane nujne spremembe na področju zakonodaje

  • Jasno opredeliti definicijo pred-obdelave odpadkov, ki se uporablja pri izvajanju direktive o odlagališčih brez omejevanja načina izvedbe pred-obdelave, ki se lahko uporabi za doseganje cilja.
  • Narediti popravek izračuna garancije za zapiranje odlagališča, ki naj omogočijo ARSO način izračunavanja, ki bo vezan predvsem na količino odloženih odpadkov (ne pa tako kot sedaj, ko je pomembna le površina) ter bo omogočal tudi zmanjševanje garancij, če se bo del ali celotno odlagališče obdelalo in se bo na istem mestu odložilo le še majhen in inerten del odpadkov.
  • Korigirati zahtevo glede finančnega jamstva: v Prilogi 9 Uredbe o odlaganju odpadkov je potrebno na novo definirati stroške (predlog bi morali pripraviti projektanti in ne Ministrstvo za kmetijstvo in okolje) in sicer v obliki intervalov in ne z referenčnimi številkami – ta način bi omogočal več fleksibilnosti, ki je potrebna, ker so tudi odlagališča zelo različna med seboj, poleg tega bi se izognili napačni rabi referenčnih cen, ki za ARSO niso referenčne, ampak fiksne.
  • Predlog za definiranje obstoječega odlagališča se lahko uvrsti v izjeme v 64. členu in sicer kot obstoječa IPPC naprava, ki je delovala na dan uveljavitve IPPC uredbe (to je v letu 2004), lahko pa se razmisli tudi o naslednji definiciji: »Obstoječe odlagališče je odlagališče, za katero je bil potrjen in izveden program prilagoditve, ali pa se je zanj najkasneje z 29.3.2006 pridobilo pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je že vključevalo zahteve za ustrezno ureditev odlagališča skladno s Pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list RS št. 5/00).«
  • Predlog za podaljšanje zahtev za »delno obdelavo« (20 oz. 40 % izločanja) do 2015, ko bodo dejansko zgrajeni tisti centri (in urejena odlagališča), ki so sofinancirani s kohezijskimi sredstvi.
  • V uredbo se doda nov pojem »izpraznitev odlagališča«, t.j. gradbeni ali drugi posegi na odlagališču, s katerimi se trajno ali začasno zmanjša ali v celoti odstrani telo odlagališča.
  • Predlagamo spremembo 65. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list št. 61/2011 z dne 29.07.2011), da za zavezance kateri so podali vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega pred 15.7.2009 in je bila vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega pred sprejetjem Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list št.  61/2011) zavrnjena, da lahko oddajo dopolnitev ali novo vlogo v roku 1 leta od sprejetja Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list št.  61/2011).
  • V Prilogi 9 Uredbe o odlaganju odpadkov bi bilo potrebno dodati stroške (v intervalni obliki) za primere, ko se odlagališče usposobi za ciklično odlaganje, prisilno oksidacijo in nato izkopavanje in obdelavo izkopanih oksidiranih odpadkov.
  • V primeru izpraznitve ali delne izpraznitve odlagališča zaradi pridobitve novega odlagalnega prostora ali sanacije odlagališča je za izkopavanje in obdelavo izkopanih odpadkov potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
  • Dodati zahtevo, da v primeru, da se telo odlagališča izprazni v celoti, finančnega jamstva ni potrebno priložiti k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.
  • Razveljavitev zahtev po omejevanju obratovalnega časa odlagališč do 2015, ker za to ni nobene zakonske podlage, posebej v luči natančno določene dobe veljavnosti IPPC OVD jev, to je 10 let, vsa (še delujoča in z vlogami za OVD po 82. členu, na željo ARSO) slovenska odlagališča pa so brez dvoma zavezanci za to IPPC OVD.
  • Sprememba 5. člena, 5. točke Uredbe tako, da se potem glasi: Preostanek mešanih komunalnih odpadkov, ki nastane pri obdelavi odpadkov odstavkom pred odlaganjem, ki je skladna z zahtevami prejšnjega odstavka in se ga po obdelavi odloži na odlagališče,  se tudi po obdelavi označuje s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Ostali odpadki, ki nastanejo po obdelavi odpadkov in se ne odložijo na odlagališču, pa se označujejo s klasifikacijskim številkami iz skupine 19 12 klasifikacijskega seznama.
  • Sprememba 5. člena, 6. točke  Uredbe in to tako, da ne bo naslednjega problema, ki ga pojasnjujemo:  MBO je namenjen predvsem obdelavi MKO z namenom čim manjše količine odloženih odpadkov, torej je osnovni namen MBO predelava MKO pred odložitvijo preostanka, torej R postopki. Kot je sedaj razumljeno,  D postopkom (kot so zapisani tu-D8 in D9) lahko sledi samo nadaljnje odstranjevanje – naslednji D postopek in ne R postopek! Kar posledično pomeni, da lahka frakcija iz MBO, iz katere se naredi RDF, ne sme iti v predelavo R1- kot predvideva RDF uredba, ampak le v sežigalnico na D10.  Torej katere postopke R in D pravzaprav izvaja MBO? Naše mnenje je, da je MBO sestavni del postopka D1, saj je obdelava odpadka pred odlaganjem obvezna, kar pa pride iz MBO, pa gre nekaj na R in nekaj na D, skratka  D8  in D9 nista primerna.
  • Za Družbe za ravnanje z odpadno embalažo  je potrebno pripraviti ločene cilje za ravnanje s komunalno in nekomunalno odpadno embalažo, saj se trenutno skupni okoljski cilj dosega pretežno na področju ravnanja z nekomunalne odpadne embalaže, kar je enostavnejše in cenejše, saj se velik del odpadne embalaže odloži na odlagališča, čeprav bi ta del lahko bil vključen v toplotno obdelavo.

Slastne presne marelične tablice

Bodi Eko
-
0

Zdrav in priročen energijski prigrizek, ki si ga zelo hitro lahko pripravimo sami, so najrazličnejše športne tablice, ki nas odlično razveselijo kadar smo na poti ali ko si doma po kosilu zaželimo nekaj sladkega. Suhe marelice so bogate z beta karotenom in kalcijem ter ščitijo naše srce. Mandlji sodijo med najbolj alkalne oreščke in vsebujejo ogromno zdravih maščob. Prav tako ima cimet veliko koristi za naše telo, saj znižuje slab holesterol, blaži različne prebavne motnje in prispeva h krepitvi našega imunskega sistema.

Presne marelične tablice

Sestavine:

  • 2 medjoola datlja (ali 3-4 navadni)
  • ½ skodelice nasekljanih suhih marelic (namočene za 1 uro)
  • 1 skodelica mandljev
  • ½ čajne žličke cimeta v prahu
  • 1 čajna žlica kokosovega olja
  • Voda od marelic za konsistenco

V multipraktiku zmeljite mandlje, nato dobljeni mandljevi moki dodate suhe marelice (brez vode), datlje, cimet in kokosovo olje. Vse skupaj dobro premešate, da se masa poveže. Po potrebi dodajate nekaj vode od namočenih marelic. V pekač na dno podložite peki papir, nato nanj z žlico zgladite maso ter postavite v hladilnik. Ko se masa nekoliko strdi, jo s peki papirjem vzamemo ven iz pekača in narežemo poljubno velike tablice. Lahko jih posamezno zavijemo v peki papir ter shranimo v hladilniku, kjer se obdržijo tudi en teden. Če pa imate doma sušilnik, pa jih lahko tudi posušite, da dobite bolj hrustljavo različico. S sušenjem pa jim podaljšamo tudi obstojnost.

Če želite spoznati še več receptov za zdrave in žive jedi (kot so: smetanovo-gobova ekspresna juha, vietnamski zvitki s sezonsko zelenjavo in okusno vitaminsko omako, presne testenine s smetanovo kremno omako in mariniranim brokolijem, rožičeva čokolada z ajdinimi krispiji, limetina torta z irish mossem), se lahko udeležite presne delavnice S preprostimi recepti do svežega počutja, na kateri se boste naučili priprave nekaterih slastnih presnih jedi, ki jih boste na koncu tudi pojedli.

Presna kuharska mojstrica Anja Horvat Jeromel vam bo predstavila, kako lahko na najpreprostejši način v svojo vsakodnevno rutino vključite več zdrave, žive hrane, tudi če se ne prehranjujte presno in če se ne odrečete vsem svojim pregreham. Ne boste verjeli, da so lahko žive in hranilno bogate jedi tudi tako okusne. Spoznali boste, kako lahko poenostavite način prehranjevanja tako, da ohranite njegovo kakovost, dobite več energije, zdravje, vitek stas in se hkrati razstrupite, pomladite ter prebudite svojo dušo.

Presna delavnica bo potekala v četrtek, 22. marca 2012, od 17. do 20. ure, v restavraciji Krinolina, v Ljubljani.

Anja Horvat Jeromel

Naredite si sami eko pralno čistilo za oblačila

Bodi Eko
-
16
Naredite si sami eko pralno čistilo za oblačila

Eko pralno čistilo za oblačila si lahko naredite sami doma. Mogoče se sliši zadeva zakomplicirana, vendar videli boste, da sila preprosto.

eko detergent
Eko detergent za pranje perila lahko naredite sami.

Potrebujemo:

  • 1 naravno milo, Marseillsko, jaz sem vzela že odišavljenega 125 g
  • 1,5  velike žlice pralne sode ali sode bikarbone
  • 2 litra vode
  • 2 žlici kisa
  • eterično olje po izbiri *
  1. Vodo zavremo na štedilniku, odstavimo. Vems naribamo milo in ga raztopimo v vroči vodi. Mešamo. Dodamo žlico in pol sode bikarbone in premešamo. Nalijemo v steklenice, napolnjene do polovice in mešamo, pretresamo, dokler se ne ohladi. (sicer se strdi). Ko je mlačno, dodamo žlico kisa v vsako steklenico in *nekaj kapljic eteričnega olja.
  2. * Eterično olje dodajte, da se sklada z vonjem mila, (če le tega uporabite že odišavljenega). Lahko ga izpustite.
  3. Namesto mehčalca dodamo v pralni stroj lonček kisa.

Eko milo
Ekološko milo

soda bikarbona
Soda bikarbona ali pralna soda – obe namreč uporabljamo pri eko čistilih.

Eko milo
Eko milo naribamo

milnica
Naribano milo stopimo v vodi da dobimo milnico.

soda
Dodamo sodo.

eko čistilo
Eko čistilo prelijemo v steklenice, mešamo, dokler se ne ohladi.

alkoholni kis
Namesto mehčalca lahko uporabite alkoholni kis.

eterično olje
Za lepši vonj bo poskrbelo nekaj kapljic najljubšega eteričnega olja.

Avtor in foto: Lidija Dornik po metodi Vratanar

Jabolka krepijo srce, prebavo in odpornost

Bodi Eko
-
0
Jabolka krepijo srce, prebavo in odpornost

Pregovor “eno jabolko na dan odžene zdravnika stran” je v rabi že stoletja. Čeprav se sliši preprosto, se za njim skriva veliko resnice. Jabolka so namreč eden najbolj dostopnih, vsestranskih in hranilno bogatih sadežev v naših krajih. Uživamo jih lahko surova, pečena, kuhana ali v številnih jedeh in napitkih, a njihova vrednost se skriva predvsem v kombinaciji vitaminov, mineralov, vlaknin in fitokemikalij.

Znanstveniki priporočajo, da v redno prehrano vključite čim več sadja in zelenjave, kar naj bi vam podaljšalo življenje, saj že stari pregovor pravi, da “eno jabolko na dan odžene bolezen stran.”

Ključni poudarki:

  • Jabolka vsebujejo vlaknine, vitamine in antioksidante, ki krepijo srce, prebavo in imunski sistem.
  • Pektin v jabolkih uravnava prebavo, holesterol in krvni sladkor.
  • Redno uživanje jabolk pomaga pri uravnavanju telesne teže in podpira zdravje možganov.
  • Največ hranil vsebujejo lokalna jabolka, zaužita z lupino.

Hranilna vrednost jabolk

Jabolka niso kalorično bogata, zato so primerna tudi za tiste, ki pazijo na težo. V povprečju 100 g jabolk vsebuje:

  • približno 50 kcal,
  • 2–3 g vlaknin,
  • 10 g naravnih sladkorjev (fruktoza, glukoza, saharoza),
  • vitamin C, vitamin A in vitamine skupine B,
  • minerale, kot so kalij, fosfor, magnezij in kalcij.

Pomembno pa je, da jabolka vsebujejo tudi polifenole – močne antioksidante, ki igrajo ključno vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Jabolka in prebava

Ena največjih prednosti jabolk je visoka vsebnost vlaknin, predvsem pektina. Pektin v prebavilih tvori gelasto snov, ki:

  • spodbuja delovanje črevesja in preprečuje zaprtje,
  • veže toksine in holesterol ter pomaga pri njihovem izločanju,
  • uravnava raven sladkorja v krvi, saj upočasni absorpcijo glukoze.

Redno uživanje jabolk podpira zdravo črevesno mikrobioto in pripomore k boljši prebavi.

Jabolko je zdrav sadež

Jabolka za srce in ožilje

Raziskave kažejo, da uživanje jabolk znižuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Polifenoli, ki jih vsebujejo, zmanjšujejo oksidacijo “slabega” LDL-holesterola in s tem preprečujejo nalaganje oblog v žilah. Kalij, ki ga je v jabolkih precej, pa pomaga uravnavati krvni tlak.

Podpora imunskemu sistemu

Vitamin C v jabolkih krepi imunski sistem, spodbuja nastajanje belih krvničk in izboljšuje obrambo telesa pred okužbami. Skupaj s flavonoidi deluje protivnetno in pripomore k hitrejšemu okrevanju v času prehladov.

Jabolka in uravnavanje telesne teže

Zaradi kombinacije vlaknin in nizke kalorične vrednosti so jabolka idealen prigrizek pri hujšanju. Vlaknine povečajo občutek sitosti, hkrati pa naravna sladkoba zadovolji željo po sladkem. Študije kažejo, da ljudje, ki redno uživajo jabolka, lažje nadzorujejo telesno težo.

Odlična tudi za možgane

Flavonoidi v jabolkih, predvsem kvercetin, imajo zaščitno vlogo tudi za možgane. Nekatere raziskave so pokazale, da redno uživanje jabolk lahko zmanjša tveganje za nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

Kaj pa koža?

Vitamin C spodbuja tvorbo kolagena, ki je ključen za čvrsto in elastično kožo. Antioksidanti pa ščitijo kožo pred prostimi radikali, ki povzročajo prezgodnje staranje. Zato jabolka niso koristna le od znotraj, ampak so pogosta sestavina naravne kozmetike in mask.

Raziskave

Vinske mušice, ki so kljub svoji majhnosti gensko najbolj podobne ljudem, so v neki raziskavi hranili običajno ali pa so jim v hrano dodajali jabolčni ekstrakt. Insekti z normalno prehrano so v povprečju živeli 50 dni, tisti, ki so bili hranjeni z dodanim jabolkom, pa 5 dni dlje. Ugotovljeno je bilo, da jim jabolka ne samo podaljšujejo življenje, ampak se lahkotnejše gibljejo, povečala se je njihova odpornost in staranje se je upočasnilo.

Kitajski raziskovalci so prepričani, da antioksidanti v ekstraktu sadja uničujejo nevarne kemikalije, ki so posledično odgovorne za različne bolezni in staranje.

Meta-analiza iz leta 2017 je pokazala, da redno uživanje jabolk pomembno zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen tipa 2 (Reviews in Cardiovascular Medicine). Druga študija je potrdila, da uživanje jabolk pozitivno vpliva na črevesno mikrobioto in podpira delovanje imunskega sistema (MDPI).

Jabolka

Diete

V drugi raziskavi so strokovnjaki spraševali več tisoč žensk o njihovih dietah in prehranjevalnih navadah. Ugotovili so, da imajo tiste, ki so redno uživale jabolka, kar 20 % manj možnosti za možgansko ali srčno kap.

Nedavno so strokovnjaki vzgojili sočnejša in bolj zdrava jabolka, v bližnji prihodnosti pa pričakujemo na policah trgovin jabolka, ki bodo zmanjševala tek, vsebovala pa bodo še več zdravilnih sestavin. Raziskujejo posebno vrsto rdečih jabolk, ki imajo več antioksidantov od drugih vrst, predvsem pa ohranjajo zdrave oči in sklepe, preprečujejo pa nastanek bolezni srca, raka in diabetesa.

Pri dekodiranju DNK jabolka je sodelovalo preko 100 znanstvenikov iz petih držav, kar je razkrilo številne novosti. Med drugim predpostavljajo, da je pred 65 milijoni let, v času, ko je komet izbrisal dinozavre z zemljine površine, rastlina, ki se je kasneje razvila v drevo jablano, doživela številne in hitre genske spremembe, pri katerih so se mnogi geni podvojili. To je jablani omogočilo prilagoditi težjim pogojem življenja in daljšo, predvsem pa drugačno evolucijsko pot od tiste, ki so jo imeli breskve, jagode in drugo sadje.

Kako vključiti jabolka v vsakdan?

Čeprav so jabolka odlična že sama po sebi, jih lahko uporabimo na številne načine:

  • kot svež prigrizek med obroki,
  • v smoothie-jih in sveže stisnjenih sokovih,
  • v pečenih jedeh (pite, zavitki, kolači),
  • kot kompot ali čežana za otroke,
  • posušena kot zdrav prigrizek na poti,
  • fermentirana (jabolčni kis, cider).

Največ koristi imajo jabolka, ki jih zaužijemo skupaj z lupino, saj ta vsebuje največ vlaknin in antioksidantov.

Ali so vsa jabolka enako zdrava?

V trgovinah imamo pogosto na voljo le nekaj sort, a v resnici obstaja na stotine različnih vrst jabolk. Razlike med sortami se kažejo predvsem v vsebnosti sladkorjev, kislin in antioksidantov. Na splošno pa velja, da so bolj aromatične in kisle sorte pogosto bogatejše s koristnimi snovmi kot zelo sladke.

Če imate možnost, izberite lokalna, ekološko pridelana jabolka, saj vsebujejo manj pesticidov in več hranil.

Preberite tudi:

Zvončki in Fibonaccijevo število

Bodi Eko
-
0

Zvončki, ki so naši znanilci pomladi, ki pa cvetijo že pozimi in v naše domove nosijo prve pomladne vzdihljaje. Lahko jih vzgojimo tudi v stanovanju v lončkih. Mali zvonček prihaja iz Male Azije in Kavkaza, raste pa tudi v južni Evropi.
ZvončkiZanimivo je, da se zvonček razmnožuje oziroma deli po Fibonaccijevem zaporedju, kar pomeni, če boste letos zvonček posadili in če se bo že naslednje leto, delil imeli 2, še eno leto kasneje 3 in tako naprej … 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89, 144, 233, 377, 610, 987, … Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1. Naslednje Fibonaccijevo število dobimo, če seštejemo predhodni števili.

Fibonaccijevo zaporedje je imelo pomemben pomen v knjigi dana Browna Da vincijeva šifra in je zaradi tega postalo tudi širše znano.

Pri nas poznamo mali zvonček (Galanthus nivalis), najpogosteje mu pravimo kar samo zvonček, ki je pogosta pomladanska roža, uvršamo pa jo v družino narcisovk. Značilni cvet oblike zvončka, po katerem je dobila rastlina tudi ime, je sestavljen iz treh koničastih zunanjih listov ter treh krajših izrobljenih notranjih listov. Zvonček cveti od februarja do aprila in raste na nekoliko bolj vlažnih tleh po skoraj celotni v Sloveniji.

Energija sonca

Bodi Eko
-
0

V času, ko je elektrika dražja iz meseca v mesec, in ko se zdi, da vse preveč denarja zapravljamo za energijo, ki bi jo lahko v veliki meri pravzaprav pridobivali sami, so sončne celice pravzaprav idealna rešitev. Čeprav je treba vanje vložiti nekaj denarja, pa se zelo hitro obrestujejo in vam “notri prinesejo” ne le elektriko in toploto, pač pa tudi denarce, ki ste jih vložili ali pa bi jih prekomerno zapravili za običajne ponudnike.

Sončna celica (tudi fotovoltaična celica) je naprava, ki sončne fotone (sončno energijo) s pomočjo elektronov pretvori v elektriko. Zgrajene so iz vseh tankih plasti P in N tipa, ki sta dva osnovna tipa polprevodnikov. Zagotovo ste že videli male kalkulatorje, ki sploh ne potrebujejo baterij in delujejo, dokler je dovolj svetlobe, navadno pa celo nimajo gumba, s katerim bi jih lahko ugasnili? Nekako tako delujejo solarne celice.

Sončna energija

Uporaba sončnih celic

Fotovoltaične celice so sprva ekskluzivno uporabljali v vesolju in vesoljskih odpravah ter z energijo oskrbovali satelitske električne sisteme že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Vse od tedaj je med ljudmi vladalo upanje in prepričanje, da se bomo nekoč lahko sami oskrbovali z elektriko – s pomočjo sonca. Obljuba in možnost za to sta gromozanski, saj lahko sonce na lep, sončen dan oddaja približno 1000 vatov energije na kvadratni meter planetove površine. Mi vam bomo poskušali razložiti, kako energijo izkoriščajo, kako jo lahko vi uporabljate in zakaj nas čaka še kar nekaj raziskav, preden bomo lahko uspešno zmanjšali stroškovnike.
Sončne celice, ki jih vidite na kalkulatorjih, imenovane tudi fotovoltaične (foto = svetloba, voltaične = električne) celice in sončno svetlobo pretvarjajo v elektriko. Narejene so iz polprevodnikov, in ko svetloba udari ob celico, se določen del svetlobe absorbira v material polprevodnika. Ta energija izbija elektrone, da se svobodno premikajo. Ko dodamo kovinske kontakte na vrhu in na dnu celice, lahko ta tok elektronov uporabimo za zunanjo uporabo. In ta tok je tisto, kar definira energijo, ki jo producirajo solarne celice.

Oblačni in zimski dnevi

Pozitivna plat sončnih celic je tudi to, da ob oblačnih dneh zagotavlja zadovoljiv del razpršene svetlobe, s pomočjo katere bodo sončni kolektorji proizvajali elektriko. Seveda sončne in brezoblačne vremenske razmere obljubljajo optimalno proizvodnjo elektrike. Če je vreme delno oblačno z mehkimi oblaki, bodo kolektorji proizvedli približno polovico energije, kot bi jo na sončen dan. Če so oblaki temni in težki, pa se nivo proizvodnje električne energije lahko spusti na od pet do deset odstotkov. Sistem ima seveda navadno podporo pri običajni električni napeljavi, ki vskoči, kadar ni dovolj sončnih žarkov.
Zima pa ni težavna zanje, saj sončne celice zbirajo svetlobne žarke, ne toplotnih. Sončne celice pozimi proizvajajo manj energije preprosto zato, ker so zimski dnevi krajši. Če so kolektorji pokriti s snegom, prenehajo proizvajati električno energijo. Vendar se sneg na njih navadno hitro stopi ali zdrsne z njih. Če jih odstranite sami, lahko takoj spet začnejo funkcionirati. Energijo pa proizvajajo neposredno, je ne shranjujejo, razen če jo priklopite na baterije ali akumulatorje, da se energija zbira tam.

Sončne elektrarne

Za nemoteno pridobivanje solarne elektrike pa poleg solarnih modulov potrebujemo še cel kup drugih elementov, ki skupaj sestavljajo solarne sisteme za elektriko, ki so lahko povezani z javnim omrežjem. Takšnim solarnim sistemom pravimo sončne elektrarne. V času, ko sončne celice proizvajajo višek elektrike, jo oddajajo v omrežje in jo po potrebi od tam tudi jemljejo. Cena solarnega sistema oz. sončne elektrarne je sprejemljiva tudi zaradi subvencij države.

Polprevodnika

N tip dobijo tako, da v čisti silicijev kristal dodajo primesi 5-valentnih elementov: arzena, fosforja ali antimona. P tip pridobijo tako, da v čisti silicijev kristal dodajo primesi 3-valentnih elementov. Ena od teh plasti je debela okoli 0,5 mm (navadno je to plast N), druga pa le nekaj nanomilimetrov. Ob stiku obeh plasti nastane potencialna baterija, saj se prevodniški elektroni in vrzeli gibljejo in ob meji prehajajo tudi na drugo stran. Najprej je snov nevtralna, potem pa zaradi gibljivih nabojev, ki so odsotni, postane naelektrena. Ozek pas ob meji je na strani P negativen, na strani N pa pozitiven in tako med njima nastane električno polje; plast mora biti zelo tanka, da lahko fotoni predrejo do potencialne bariere, kjer izbijajo vezane elektrone. Tako dobimo vrzel – prevodniški elektron, med plastema se pojavi napetost in dobimo generator napetosti, ki sončno svetlobo spremeni direktno v elektriko.

Nekaj prednosti

  • Sončna energija je obnovljiv vir energije. To pomeni, da ni nevarnosti, da zmanjšuje svoje rezerve. Četudi izgine za oblake, se spet pojavi in vrne s polno močjo.
  • Sončna energija ne onesnažuje. V nasprotju z nafto uporaba sončne energije ne oddaja toplogrednih plinov, prav tako njena pridobitev ne škoduje ekosistemom z izlitji ali izkopavanji. To je verjetno ena od glavnih prednosti sončne energije.
  • Energija in toplota sončne energije sta brezplačni. Ko imate pripravljene sončne kolektorje, ne potrebujejo nobene energije za poganjanje.
  • Potrebujejo zelo malo vzdrževanja, v veliki meri zato, ker ni nobenih gibljivih delov, ki jih je treba vzdrževati.
  • Sončne celice imajo doživljenjsko garancijo.
  • Sončna energija je neverjetno vsestranska. Različne izume lahko napajate z njeno pomočjo, vključno z avtomobili, grelniki vode, fontanami, stavbami in sateliti.
  • Na oddaljenih lokacijah je uporaba sončne energije bolj realna energijska opcija kot pa povezovanje hiše z mrežo s pomočjo dolgih električnih žic.

 

Iva Krajnc podpira ekološke projekte

Bodi Eko
-
0
Iva Krajnc podpira ekološke projekte

Ena najuspešnejših slovenskih igralk, Iva Krajnc, ki se ponaša tako z bleščečimi odrskimi kot tudi filmskimi nastopi, s svojimi vsakodnevnimi ravnanji dejavno prispeva k lepšemu, bolj ‘eko’ svetu, v prihodnosti pa si želi, da bi imeli v Sloveniji čim več dobrih okoljevarstvenih projektov, kakršen je bila akcija »Očistimo Slovenijo«, ter dovolj časa in priložnosti, da se bo vanje lahko aktivno vključila.

Iva Krajnc

Bodi eko: Na kaj najprej pomislite ob oznaki eko?
Iva Krajnc: Najprej pomislim na proizvod, ne na kakršen koli proizvod, pač pa na nekaj, kar naj bi bilo v sožitju z naravnim. Brez genskih sprememb.

Ste v trgovini pozorni na to ali imajo proizvodi, ki jih kupujete, oznake ‘eko’, ‘bio’ in podobno?
Običajno da. Sem ena tistih, ki v trgovini porabijo precej časa za to, da preberejo zapise na etiketah. S tem mislim predvsem izdelke, ki jih kupujem prvič.

Uporabljate eko čistila, kozmetiko?
Kolikor jih/jo pač lahko. Zaradi narave mojega poklica pri ličenju žal ne morem uporabljati samo izdelkov, ki imajo samo popolnoma naravno sestavo. Zelo malo je ponudnikov, ki bi bili močni na področju profesionalnih ličil, ki jih uporabljamo v gledališču, pri filmu. V prostem času uporabljam malo ličil, kar se tiče negovalne kozmetike pa vsakodnevno uporabljam predvsem dr. Hauschko. Kar se tiče pralnih praškov, sem sicer preizkusila bolj ‘zeleno’ varianto, vendar sem imela nanjo reakcijo, zato sem do tega nekoliko skeptična.

Opravljate kakšna vsakodnevna ‘zelena’ ravnanja?
Recikliram. To je stvar, o kateri sploh ne razmišljam. Zdi se mi, da naj se o tem sploh ne bi več razmišljalo, to je neko dejanje, ki bi moralo biti samo po sebi logično. Če je le možno, se izogibam nakupovalnim vrečkam in raje uporabljam vrečke iz blaga. Vozim se s kolesom, trudim se, da ne bi brez potrebe onesnaževala okolje. Včasih je pač treba kam tudi z avtom. Če bi imela večjo možnost, bi se namesto avta odločila raje za vlak. Poleg tega se izogibam pitju ustekleničene vode. Kadar sem v tujini, preverim, ali mi led ne škodi – in če mi, kupujem ustekleničeno vodo, sicer pa raje pijem vodo iz pipe. Kupovanju ustekleničene vode se skušam ogniti tudi zaradi nepotrebnega kopičenja plastike in ker mislim, da je cela zgodba zgolj marketinške narave. Danes lahko kupiš vode z okusi, vitamini, minerali, vodo za hujšanje in še kaj bi se našlo …

Ste kdaj razmišljali, da bi se aktivno vključili v boj za čisto okolje?
Sem. Tule s seboj imam neko stvar. (pobrska po torbici) Manca Košir mi jo je dala … (izvleče pisan letak) Gre za akcijo, ki sicer ni samo eko, ampak tudi socialno naravnana. Projekt, reče se mu Krilca, na primer vključuje spodbudo, da ob rojstvu otroka zasadiš drevo. V bližnji prihodnosti bo projekt zaživel z večjo javno akcijo. Zdi se mi, da je osveščanje ljudi vse prevečkrat povezano zgolj s prehrano. Resda je hrana osnova, je začetek, obstaja pa še toliko drugih dejavnosti, s katerimi pripomoremo k boljšemu sožitju in sobivanju z naravo. Vseeno pa Slovenci nismo tako na samem repu, kar se ekološke osveščenosti tiče. Mogoče zaostajamo za našimi sosedi Avstrijci, kjer ekološko osveščenost krepi tudi država s subvencijami. Na primer: prijateljica, ki živi v Avstriji, mi je povedala da vsi bodoči starši, ki se odločijo uporabljati pleničke, ki jih je mogoče reciklirati, te dobijo zastonj. Teh pa ni tako malo …

Ko sva se zadnjič srečali, ste bili še veganka …
Po nekaj letih veganstva sem se pred časom odločila na svoj jedilnik znova uvesti hrano živalskega izvora. Načeloma še vedno jem pretežno vegansko, se pa občasno zatečem k ribam.

Odločitev za veganstvo torej ni bila povezana z etičnim načelom veganstva, da naj živali ne bi izrabljali za hrano?
Za veganstvo sem se odločila, da bi se izognila tej potrošniški in prehranjevalni pretiranosti, potem pa tudi zato, ker nasprotujem mučenju živali in iz potrebe po naravnem ravnovesju. Sčasoma sem ugotovila, da se bolje počutim, če iz jedilnika črtam stvari živalskega izvora. Najbrž sem bila v preteklosti nabiralec, ne plenilec. (smeh) Skozi človeški razvoj se je tudi uporaba hrane spremenila. Danes ne potrebujemo več tako težke hrane, kot je bila včasih. S tem mislim predvsem rdeče meso, v kombinaciji s težkimi ogljikovimi hidrati, ki telo zelo utrudijo. Tudi to je bil eden izmed razlogov, na žalost moram reči, da je bil sebičen, da sem prenehala jesti meso. (smeh)

Iva Krajnc

Zdaj se je meso, pa čeprav zgolj ribe, vrnilo na vaš jedilnik …
Res je. Ker pogosto delam pozno zvečer in včasih tudi cel dan, sem fizično precej obremenjena. V nekem obdobju sem zaznala, da se je po toliko letih veganstva moje telo začelo odzivati na določene beljakovine, ki jih prej sploh nisem opazila. Ne trdim, da je bila ta potreba zdravstvenega pomena. Čutila sem željo po beljakovinah, ki bi me hitreje nasitile in ki bi mi hkrati dale nek zagon za ves dan. Mislim, da takšna majhna odstopanja ne škodujejo. Navsezadnje je vseeno tvoje telo tisto, ki ga moraš poslušati.

Koliko pozornosti posvečate temu, kje vzgojijo sadje in zelenjavo, ki ju uživate?
Imam srečo, da imam sorodnike, ki imajo vrtove. Moja starša imata vrt, tudi babica ga ima in tako naprej. Večinoma mi sadje in zelenjavo prinesejo oni, drugače pa hodim na tržnico, kjer imam nekaj svojih prodajalcev, ki jim zaupam.

Kakšen je vaš odnos do narave? Se počutite povezani z njo?
Glede na to, da sem s Ptuja, torej v bistvu s podeželja, sem že od malega bila v stiku z naravo. Starša imata tudi konje, v bistvu dva konja, vrt … Pomanjkanje narave je bil prvi šok, ki sem ga doživela, ko sem prišla v Ljubljano. Čeprav je Ljubljana izredno zeleno mesto.

Ob kakšnih priložnostih se odpravite v naravo?
Kadar se želim sprostiti, pomiriti. Trudim se, da grem vsaj trikrat na teden v naravo, tudi če ne zaradi rekreacije, lahko samo na sprehod. Drevesa me pomirjajo, veter … To je nekaj nenadomestljivega! Obožujem tudi zime, zelo visok sneg, čeprav ga v mestih ne maram, ker takrat nastane plundra in je nemogoče živeti v tem.

Kateri ekološki problem se vam trenutno zdi še posebej pereč?
Onesnaževanje zraka, grozljivo dejstvo, da ni nekega skladnega zakona, ki bi uredil problem z izpušnimi plini, da Amerika, ki bi kot najmočnejša razvita država tu morala narediti največ, naredi najmanj. Evropa se precej bolj trudi na tem področju, ampak vseeno premalo. Ker se nas posledice v tem trenutku še ne dotikajo dovolj, odlašamo z ukrepi. Mogoče smo že začeli čutiti ta ‘crash’, kako nam narava vrača z vsemi vročinskimi valovi in nenormalno mrzlimi zimami, skratka, z ekstremi. Skrajni čas je, da se na tem področju kaj naredi. Prav tako sem za električne avtomobile. Govedoreja, ki ji tako ali tako nasprotujem, je velik onesnaževalec ozračja. Vemo, da so veliki proizvajalci ogljikovega monoksida ravno krave. To so veliki problemi, ki jih midve tukaj ne bova rešili, samo opozarjava lahko, da ne pozabimo.

Ste optimistični ali pesimistični glede prihodnosti našega planeta?
Želim si biti optimistična, ker drugače res ne vidim razloga za potomstvo.

Preberite si tudi, kaj o ekološki problematiki pravi Jadranka Juras.

Ajda Janovsky, Foto: Matej Rener

Kalčki – uživanje, gojenje in izbor rastlin

Bodi Eko
-
0
Kalčki – uživanje, gojenje in izbor rastlin

Seme kot simbol še ne začetega življenja in kalčki kot začetek nove rastline sta bogat naravni vir vitaminov in mineralov. Uživanje kalčkov se še posebej priporoča v zimskem in pomladanskem času, ko je sveže domače zelenjave zelo malo na voljo.

Kalčke si lahko brez težav vzgojimo sami; le tako vemo, kako so pridelani in kaj bomo dali v usta. Kalčki So lahko čudovita popestritev našega jedilnika, še posebej v mrzlih dneh. Če nas preganjajo viroze, pa še toliko bolj, saj imajo kalčki visoko hranilno vrednost ter so polni vitaminov in mineralov. So vsestransko uporabni – tako za solate, namaze, dušene jedi, priloge, narastke in omlete.

Kalčki
Uživanje kalčkov je posebej priporočljivo spomaldi in pozimi.

Katere kalčke izbrati?

Preden si izberemo, katero vrsto semena bomo kalili, moramo vedeti, da različno dolgo kalijo ter imajo različne okuse. Kalčki gorčice, redkve in vrtne kreše so rahlo pekoči. Kalčki sladkega komarčka imajo vonj in okus janeža. Kalčki sončničnih semen imajo okus po lešnikih, lečini pa okus po orehih in imajo tudi visoko vsebnost beljakovin. Kalčki kitajskega drobnjaka imajo rahel okus po česnu, pšenični pa so sladkastega okusa. Sojini imajo to posebnost, da se železo spremeni v lažje prebavljive oblike. Kalčke stročnic je dobro prekuhati, saj se s kuhanjem poveča količina beljakovin v njih. Največ hranljivih snovi imajo surovi, zato jih kuhanim jedem dodajamo na koncu, tik preden jed postrežemo. Nakaljujemo samo toliko semen, kot jih potrebujemo za eno ali dvodnevno porabo.

Vzgojimo jih lahko v kozarcih, skodelicah, kalilnikih in posebnih kalilnih strojčkih. Za pripravo kolčkov uporabimo samo zdravo in ne razkuženo seme. Za namakanje semen uporabimo prekuhano in ohlajeno vodo. Čas namakanja je odvisen od vrste semena. Štiri ure namakamo semena redkvice, lucerne, lana in sezama, od deset do dvanajst ur pa semena graha, fižola, soje, pšenice, ječmena, rži, koruze in sončnic, seme buč pa kar 16 ur. Splošno pravilo je, da večje kot je seme, dlje ga namakamo. Ko seme namočimo, le to vsebuje od 70 do 80 % vlage.

Kalčki in njihova vzgoja

Vzgoja kalčkov v kozarcih je primerna za večja semena ter tudi manj zahtevna semena, kot so soja, leča, zeleni mungo fižol, sončnica, lucerna …

Seme operemo ter ga za dva prsta debelo plast naložimo po dnu kozarca, ga zalijemo z vodo ter kozarec pokrijemo s plastičnim preluknjanim pokrovčkom ali z gosto gazo. Naslednje jutro vodo odlijemo in seme speremo. Spiramo tako, da v kozarec (kar skozi tkanino) nalijemo vodo in jo tudi tako odcedimo. Enkrat na dan spiramo semena graha in gorjušice, dvakrat semena ječmena, koruze, ajde, rži, riža in lucerne, po trikrat pa semena pšenice, buč, prosa, leče in sončnic, po štirikrat na dan pa semena fižola, soje, lana in redkvice.

Na začetku, dokler seme ne vzklije, imamo lahko kozarec v temnejšem prostoru, po (običajno) dveh dneh, pa ga prestavimo na svetlo mesto. Kalčke uživamo po 2–5 dneh, odvisno od vrste semena.

Kalilniki so primerni za seme lucerne, redkve, leče, sladkega komarčka, rdečega zelja, čebule, sončnice, zelenega mungo fižola … Seme operemo ter ga čez noč namočimo v vodi. Nato ga posujemo po pladnjih. Na tržišču je več različnih izvedb kalilnikov, navadno so jim priložena navodila za uporabo, tako da je najboljše, ga se le-teh držimo. To velja tudi za kalilne strojčke.

Plitve skodelice pa uporabljamo za kaljenje semen, ki izločajo sluz, to sta kreša in gorčica.

Pri vseh vrstah vzgoje pa velja, da kalimo na svetlem, saj se tako izboljša hranilna vrednost in zniža količina nitrata. Večini semen za kaljenje ustreza sobna temperatura, s tem mislimo na temperaturo med 18 in 22 oC. Seme naj bo enakomerno vlažno in naj ima dovolj zraka. Vsakodnevno je potrebno kalčke spirati s čisto vodo, tako skrbimo za zadostno vlago in tudi zračenje. Voda naj bo sveža iz pipe, vendar sobne temperature. S spiranjem odstranjujemo odpadne snovi, CO2 ter tako preprečimo tudi razvoj bolezni. Zgodi se nam namreč lahko, da kalčki splesnijo ali pa nam »zavrejo«. Tako da kalčkov, ki so plesnivi, neprijetnega vonja in videza, ne uživamo.

Gojenje kalčkov
Semena vrtne kreše lahko kalimo in jih pojemo kot kalčke, lahko pa jih pustimo, da zrastejo malo večji in jemo mlada stebelca in liste.

Vrtna kreša

Semena vrtne kreše lahko kalimo in jih pojemo kot kalčke, lahko pa jih pustimo, da zrastejo malo večji in jemo mlada stebelca in liste.

Od jeseni do poletja jo brez težav vzgajamo na okenskih policah. Potrebuje le dovolj svetlobe in vlage. Hitro zraste, porežemo jo in pripravimo v različnih jedeh. Dodajamo jo solatam in raznim namazom. Primešamo jo skuti ali surovemu maslu, povsem se usklajuje s krompirjem, cvetačo in paradižnikom. Kali od 3 do 5 dni. Lahko jo gojimo tudi na vlažni vati, papirnatem prtičku. Zemlja oziroma vata se ne sme povsem posušiti, pazimo pa tudi, da kalčki ne plavajo v vodi. Posodo prekrijemo s temnim papirjem ali s plastično folijo in počakamo, da semena vzklijejo. Ko semena vzklijejo, kar se ponavadi zgodi po dveh dneh, posodo odkrijemo in jo prestavimo na svetlo, najbolje kar na okensko polico, da bodo kalčki rasli in ozeleneli. Režemo jo, ko razvije dva prava lističa oziroma na višini 6 cm. Poleti je to nekje po sedmih dneh, pozimi pa po 14 dneh.

Zelo hitro raste, zato jo vedno znova sejemo, da imamo svežo pri roki. Se pa tudi obrašča.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Plesen v stanovanju: Zakaj nastane in kako jo odstranimo

Sabina Podjed
-
0
Plesen v stanovanju: Zakaj nastane in kako jo odstranimo

Plesni so naravni del našega življenjskega okolja. Po nekaterih ocenah naj bi obstajalo približno 250.000 različnih vrst plesni, okoli 100.000 jih je prepoznanih, približno 100 pa jih najdemo v našem bivalnem okolju. Paradoks je, da se plesen širi zaradi vse boljše gradnje in vse večje čistoče. Hiše in stanovanja gradimo vse hitreje (stene niso presušene), naravnega zračenja je čedalje manj, zato se na stenah, ploščicah, fugah in oknih pogostejše nabira vlaga. In ker plesen ljubi toplo vlago, so napadi le-te vse pogostejši.

Ključni poudarki:

  • Nastanek plesni spodbujajo vlaga nad 65–70 % v zraku, nepravilno prezračevanje, slaba izolacija in toplotni mostovi.
  • Plesen vpliva škodljivo na zdravje – povzroča alergije, draženje dihal, poslabša astmo, oslabi imunski sistem.
  • Odplaknite vlago z rednim zračenjem (0, ali na široko 3–5 min), razvlaževanjem zraka in po potrebi sanacijo istezkomnih gradbenih napak.

Plesen ni samo estetska težava

Problem plesni v bivalnem prostoru ni le v grdem izgledu in manjši trdnosti zidu, temveč predvsem v tem, da povzroča različne bolezni in je lahko celo smrtno nevarna. Spore, ki jih lahko najdemo skoraj povsod okoli nas, so običajno neškodljive, vendar ko koncentracija preseže določeno mero, lahko povzročijo bolezenske težave. Spore namreč potujejo po zraku in v stiku s kožo in dihali izzovejo različne alergijske reakcije, vnetje kože, pekoče oči, glavobol, kašelj, vnetje nosne sluznice ali težave z dihanjem.

Plesen
Površinsko plesen lahko odstranimo sami. Pri odstranjevanju plesni moramo biti zelo previdni, saj se spore prenašajo po zraku.

Kako in zakaj nastane plesen?

Plesen je težava, s katero se srečuje veliko ljudi v svojih domovih. Za nastanek plesni na zidovih, predvsem v kotih, je več razlogov, ki so med seboj povezani. Vedno se najprej lotimo odkrivanja vzrokov nevšečnosti. Plesni potrebujejo za rast veliko vlage. Prvi razmislek moramo posvetiti fizičnemu dostopu vode v predele plesnenja ali toplotnim mostovom, zaradi katerih bi lahko prišlo do nastanka plesni.

Vzrok za povečano koncentracijo plesni je lahko neposreden vnos vlage, kot so napake na strehi, strešnih žlebovih in odtočnih ceveh, razpoke v zidu ali nezadostno sušenje po gradnji. V številnih starih stavbah je pogosto problem nezadostna izolacija, kjer se na t. i. hladnih stenah tvori kondenz.

Če je vzrok za plesnenje zamakanje konstrukcij ali inštalacij, rešujemo najprej tega. Pri toplotnih mostovih je rešitev toplotna izolacija. Seveda takoj zatem pridemo do bistvenega problema, »dihanja« materialov in prehoda vlage (kondenza) skozi konstrukcije in material. Za določitev plesni obstajajo tudi posebni testi.

Plesen v stanovanju

Prevelika vlažnost v stanovanju

Poleg strukturnih in gradbeno-fizikalnih pomanjkljivosti k povečani količini vlage prispevajo stanovalci. Nepravilno prezračevanje, povezano z aktivnostmi, pri katerih se ustvari veliko vlage (tuširanje, kuhanje, sušenje perila, delovanje velikih akvarijev itd), povzroči prekomerno vlago v stanovanju. Človek z bivanjem v zaprtih prostorih izdiha ali kakor koli drugače (denimo s kuhanjem) proizvede do 8 l vode na dan. To je še posebej problem, če je zgradba zaradi varčevanja z energijo temeljito izolirana.

Vsakdo lahko v svojem stanovanju sam preveri količino vlage. Preprosta naprava za merjenje vlage (higrometer) prikaže orientacijsko vrednost vlage v zraku. Da bi preprečili nastajanje plesni, le-ta v prostoru na dolgi rok ne bi smela presegati 65–70 %, neposredno ob stenskih površinah pa 80 %. Idealna vlažnost prostorov je med 50 in 60 odstotki.

Zato moramo v prvi vrsti poskrbeti za pravilno ogrevanje in prezračevanje prostorov, da se izognemo nastajanju plesni. Vendar ni vsako prezračevanje pravilno. Prostor pravilno prezračimo tako, da na široko odpremo okno za od 3 do 5 minut. Minimalno odprta okna lahko celo podpirajo nastajanje plesni.

Plesen na steni
Za nastanek plesni na zidovih, predvsem v kotih, je več razlogov, ki so med seboj povezani. Vedno se najprej lotimo odkrivanja vzrokov nevšečnosti.

Kako ostraniti plesen, ko že nastane?

Kot že rečeno, najprej preverimo vzrok za prekomerno vlago v stanovanju. Če tega ne bomo ustrezno sanirali, se bo plesen pojavljala vedno znova. Površinsko plesen lahko odstranimo sami, če pa se enkrat zažre v steno in so napadene večje površine, je najbolje, da delo prepustimo strokovnjaku. V primeru, da ste sam svoj mojster, se na trgu dobi poseben omet za sanacijo plesni iz naravnih, mineralnih sestavin (marmorni apneni hidrat).

Pri odstranjevanju plesni moramo biti zelo previdni, saj se spore prenašajo po zraku. Zato moramo pred mehanskim odstranjevanjem plesni na okuženo površino s čopičem ali s pomočjo razpršila nanesti sredstvo za odstranjevanje plesni. Prav tako moramo zapreti prostor, v katerem odstranjujemo plesen, odpreti okna, da poskrbimo za zračenje, pri delu pa po možnosti nosimo zaščitne rokavice in zaščitno masko.

Med naravnimi sredstvi za odstranjevanje plesni se najbolj obnese soda. Gre za kalcinirano sodo (natrijev karbonat, natrijev bikarbonat), ki se pridobiva iz natronskih jezer. 1 jedilno žlico raztopimo v enem litru vode, nanesemo na površino, pustimo nekaj časa delovati, nato pa temeljito zdrgnemo s sirkovo krtačo. Zaradi visoke alkalnosti sode glive odmrejo.

Potem ko smo steno razkužili in očistili, jo prebarvamo. Najbolje je uporabiti apneno barvo, ki zaradi alkalnosti preprečuje nastajanje novih plesni. Če želimo barvno steno, apnu preprosto dodamo zemeljski ali mineralni pigment v prahu. Več si preberite tukaj.

Naravna gradiva zmanjšajo tveganje za nastanek plesni

Moderni gradbeni materiali so enostavni za uporabo, vendar po navadi na račun zmanjšane paroprepustnosti in »čistosti« oz. mešanja neločljivih komponent. Poleg tega se težko razgradijo in lahko zaradi vsebnosti industrijskih dodatkov tudi sevajo in oddajajo emisije snovi v prostor. Če bi imeli možnost vpogleda v proizvodnjo nekaterih danes najbolj uporabljenih gradiv (tudi tistih, ki se kitijo z oznaki ‘eko’), bi nam postalo jasno, v čem je problem. Izkušnje bivanja v objektih, zgrajenih v zadnjih desetih letih, kažejo, da so stanovanja in hiše preveč suhe ali pa – zaradi hitenja z vselitvijo – preveč vlažne. V takih hišah so potrebni vlažilci, sušilci in podobno.

Če se že v osnovi odločimo, da bomo gradili z naravnimi materiali, ustvarimo pogoje za zdravo in prijetno bivalno okolje. Gradnja z naravnimi materiali je v prvi fazi nekoliko dražja. Za izvedbo pa je potrebno več znanja in časa, toda to je le trenutno stanje, ki pa se je v zadnjih nekaj letih precej popravilo. Naša odločitev za nakup in okoljske dajatve pa bodo naravne materiale v prihodnosti zagotovo pocenile.

Recimo proizvodnja aluminija in stekla v gradbeništvu porabi do 100-krat več energije kot ilovnati materiali, vendar izdelek ni 100-krat cenejši. To je predvsem zaradi tega, ker proizvajalci ne vračunajo v ceno izdelka trajnih obremenitev okolja, ki jih povzroča proizvodnja in recikliranje.

V glavnem stvari so zelo enostavne in imamo jih pred nosom. Ni si potrebno izmišljati nove sisteme in potem po nekaj desetletjih odpravljati posledice, ki jih je ta izdelek ali njegova proizvodnja povzročila, ker so stari preverjeno trajnostni.

Prberite si tudi vse o naravnih barvah za vaš dom.

1...987988989...1.150Stran 988 od 1.150