V zaฤetku marca so Zveza ekoloลกkih gibanj Slovenije, Znanstveno-raziskovalno srediลกฤe Bistra Ptuj v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor so organizirale konferenco SLOVENIJA BREZ ODPADKOV.
Ocena stanja v Sloveniji
Udeleลพenci konference so enotno ugotovili, da je sedanjeย ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji, zaradi vrste organizacijskih in zakonodajnih nedoreฤenosti in nedelovanja inลกpekcijskih sluลพb zelo kritiฤno. To resno ovira moลพnost, da bi v Sloveniji lahko uveljavili EU strategijo ยปzero wasteยซ, ki v ospredje postavlja zahtevo po uporabi odpadkov kot virov (snovno in energetsko), odlaganje odpadkov pa postane skrajna moลพnost ravnanja z odpadki. Ker smo priฤa ravno nasprotnemu ravnanju (ลกe vedno se na odlagaliลกฤa nenevarnih odpadkov odloลพi kar 75,5%ย komunalnih odpadkov), je skrajni ฤas, da se preveri razloge za stanje, ki nas kot ฤlanico EU uvrลกฤa med neuฤinkovite drลพave na podroฤju gospodarjenja z odpadki. Strokovna javnost je upraviฤeno zaskrbljena, da se v zadnjih 15-tih stanje ni izboljลกalo, nasprotno, kljub ogromnim investicijam (veฤ sto mio โฌ) se stanje poslabลกuje, saj ลกe vedno nimamo jasne strategije ravnanja z odpadki in odgovornih nosilcev projektov na drลพavnem nivoju. Slovenija lahko doseลพe cilj, da postane druลพba recikliranja, ki zna in ลพeli odpadke razumeti kot surovine in vire le,ย ฤe se resno in nujno izvede vrsta korenitih sprememb.
Ugotovljeno je, da:
- zakonodaja sicer predpisuje okoljske cilje in priporoฤa uresniฤevanje prednostnega reda ravnanja z odpadki, aย ne omogoฤa izvajanja v praksi, saj za to niso vzpostavljeni temelji, ki vkljuฤujejo politiฤne odloฤitve za prepreฤevanje nastajanja odpadkov, njihovo ponovno uporabo, kakor tudi nekonfliktno delovanje DROE in odloฤitve glede regijskih centrov, ki so sedaj v pristojnosti lokalnih posameznikov, zato ni ustrezno zagotovljena niti snovna niti energetska raba odpadkov, poslediฤno se odpadke prevaลพa po diagonali Slovenije in se jih v veฤini primerov zgolj odlaga (kljub neustrezni obdelavi);
- v Sloveniji je v veฤini primerov za eno vrsto odpadka registriranih veฤ skupnih shem, kar povzroฤa pojav konkurence med njimi. Tako na podroฤju komunalne embalaลพe konkurenฤni sistemi (sheme) ne strmijo k manjลกim koliฤinam odpadne embalaลพe, ampak je ลพelijo ฤim veฤ, saj to pomeni veฤ denarja in veฤje dobiฤke. Sheme so zato prenehale z izobraลพevanji in osveลกฤenostjo, ki bi doprinesla k prepreฤevanju nastajanja odpadkov ter se oddaljujejo od ciljev EU o zmanjลกanju koliฤine odpadkov na izvoru. Nasprotno โ ลพelijo, da se proizvede ฤimveฤ odpadne embalaลพe. Zato je potreben stroลพji nadzor skupnih shem in sankcioniranje ter spremembe zakonodaje v smislu reprezentativnosti skupnih shem in njihovo finanฤno sodelovanje pri zagotavljanju infrastrukture za zbirne centre, ki so v pristojnosti obฤin oz. njihovih upravljavcev;
- se dogajajo absurdi na podroฤju dolgoroฤnega naฤrtovanja uporabe obstojeฤih odlagaliลกฤ (glede na dejstvo, da novih ni smiselno graditi); odlagaliลกฤa, katera sofinancira drลพava pri izgradnji in imajo pogodbe o sofinanciranju z namenom, da bodo ustrezala vsem predpisanim standardom, zaradi administrativnih nejasnosti in neusklajenosti podatkov kar naenkrat formalno ne obstajajo veฤ;
- se ne naฤrtuje dolgoroฤna funkcionalna uporaba obstojeฤih odlagaliลกฤ, saj se ne izkoriลกฤaย razpoloลพljiv deponijski volumen, ki je bil financiran z drลพavnimi in obฤinskimi sredstvi, zapirajo seย odlagaliลกฤa, ki imajo ลกe razpoloลพljiv volumen, medtem pa se pojavljajo velike teลพave zaradi pomanjkanja odlagalnih povrลกin, saj se odlagajo energetsko bogate frakcije, ker ลกe vedno ni na voljo infrastrukture za termiฤno izrabo odpadkov preostanka odpadkov, ki je v pristojnosti drลพaveย kot drลพavna javna sluลพba, kar onemogoฤa, da bi Slovenija izpolnila zahteve in obveznosti, da postane druลพba ยปbrez odpadkovยซ;
- โขย ย ย pri izbiri tehnologij je popolnoma zanemarjena moลพnost, da se v izvedbo obratov vkljuฤijo domaฤa podjetja, ki imajo mednarodneย reference, so finanฤno ugodnejลกa, aย so zaradi razliฤnih interesov odloฤevalcev pripeljana v trลพni poloลพaj, kjer jim je bistveno zmanjลกana konkurenฤnost โ primer moลพnosti uporabe naprav za MBO;
- doloฤeni krogi odloฤevalcev, ki ลกe vedno sedijo na visokih poloลพajih na pristojnem ministrstvu ลพelijo in spodbujajo k anarhiji na podroฤju ravnanja z odpadki;
- se ne zagotavlja pogojev za prepreฤevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo, kar bi pripomoglo k oblikovanju novih trendov na podroฤju druลพbenih sprememb, hkrati pa se plaฤujejo visoki zneski za doloฤene NVO, ki so pripomogle k blokadi uresniฤevanja prednostnega reda ravnanja z odpadki;
- vse dejavnosti na podroฤju ravnanja z odpadki, ki so finanฤno zanimive prevzame zasebni sektor, javnemu sektorju ostane to, kar se ne izplaฤa โ kar seveda ni v interesu drลพavljanov, ลกe manj pa bi moralo biti v interesu drลพave, ki z zakonodajo omogoฤa takลกno poฤetje.
Navedeni problemi, ki generirajo neustrezno stanje ravnanja z odpadki v Slovenijiย je v nasprotju sย potenciali ki obstajajo, ker je namreฤ:
- na voljo je dovolj strokovnega in kakovostnega znanja posameznikov in inลกtitucij, ki lahko v zelo kratkem ฤasu vplivajo na bistveno spremembo obstojeฤega stanja (brez politiฤne volje seveda to ni mogoฤe);
- ลพe identificiranih nekaj primerov dobrih praks, ki se premalo promovirajo in izkoristijo za celotno izboljลกanje stanja oz. se jih sploh ne promovira, saj so dokazali, da je mogoฤe z majhnimi finanฤnimi vloลพki doseฤi visoko zastavljene cilje;
- zagotovljen potencial domaฤe industrije, ki bi lahko z domaฤim znanjem in novimi zaposlitvami v sorazmerno kratkem ฤasu reลกila prav vse teลพave, saj prodajajo tehniฤno znanje v tujino, doma pa ga zaradi razliฤnih interesovย ne morejo;
- na voljo imamo dovolj energetsko bogatih frakcij odpadkov, ki jih lahko predelamo v alternativna goriva;
- veliko ลกtudijskih programov okoljevarstva in podobnih smeri, kjer bi mladi lahko z uresniฤevanjem koncepta ยปzero wasteยซ sodelovali pri oblikovanju naprednega pogleda na odpadke kot na vire in surovine.
Predlogi ukrepov
Ugotavljamo, da je za izboljลกanje stanja na podroฤju ravnanja z odpadkiย nujno potrebno odstraniti obstojeฤe ovire in naฤrtovati ustrezno strategijo za uveljavljanje EU zakonodaje in strateลกkih usmeritev, ki odpadke vkljuฤujejo v gospodarske panoge kot surovine in omogoฤajo nova delavna mesta ob hkratni skrbi za varovanje okolja.
Zato je bil s strani udeleลพencev konference soglasno sprejet sklep,ย da se v prihodnjih dveh mesecih organizira strokovna okrogla miza z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje terย ARSO-om,ย na kateri se bo natanฤno dogovorilo, kako se bodo izvajali kratkoroฤni ukrepi, ki jih v nadaljevanju navajamo:
- nemudoma preuฤiti strokovno nevzdrลพno upravno zahtevo, da odpadek 20 03 01 po obdelavi obdrลพi isto klasif. ลกt., zaradi ฤesar prihaja do gospodarske ลกkode -drag izvoz v tujino;
- nemudoma odpraviti birokratske ovire, ki oteลพujejo umestitev objektov za ravnanje z odpadki in kritiฤno presoditi nejasnosti (npr. 300 m oddaljenost objektov od javnosti);
- preveriti cene in uฤinkovitost tehnologij, ki se jih vkljuฤuje v projekte kot bodoฤo infrastrukturo za ravnanje z odpadki. Doloฤiti, kaj je dodana vrednost za slovensko ekonomijo, ฤe se uporabi domaฤa tehnologija, ki je referenฤna in bistveno cenejลกa, kot predlagana oz. ponekod vsiljena (katere realno vrednost ne preveri nihฤe);
- za naฤrtovanje novih objektov in naprav za obdelavo in odstranjevanje odpadkov je potrebno skrbno pregledati realne masne tokove in izhajati iz predpostavke doseganja okoljskih ciljev in temu ustrezno naฤrtovati potrebno infrastrukturo;
- zapiranje odlagaliลกฤ, ki ลกe niso zapolnjena v sedanjih razmerah ni smotrno in ga je treba ustaviti;
- odpadki morajo biti obravnavani kot viri, zato mora negospodarno ravnanje z njimi postati kaznivo dejanje in poslediฤno neupraviฤeno prevaลพanje odpadkov po Sloveniji takoj sankcionirano, saj povzroฤa dodatno onesnaลพenje okolja;
- pregledati sheme razลกirjene odgovornosti proizvajalcev โ povzroฤiteljev odpadkov in zagotoviti, da ti pokrijejo celotne stroลกke zbiranja, recikliranja in termiฤne izrabe odpadkov (stroลกki zbiranja ne smejo bremeniti izvajalcev javnih sluลพb);
- segment termiฤne obdelave odpadkov je trenutno v Sloveniji najmanj razvit, a je glede na uspeลกnost doseganja okoljskih ciljev nujno potreben, saj je odlaganje energijsko bogatih frakcij odpadkov prepovedano, drugih alternativ (razen dragega in administrativno kompliciranega izvoza) pa ni. Ker je termiฤna izraba komunalnih odpadkov drลพavna javna sluลพba zahtevamo javno predstavitev poteka projekta termiฤne izrabe odpadkov, vkljuฤno s predstavitvijo vodje projekta, terminskim planom izvajanja aktivnosti in skrajnim rokom za dokonฤanje projekta;
- vlada mora doloฤiti prispevna obmoฤja za bodoฤe objekte termiฤne obdelave odpadkov, sicer nikakor ne bodo usklajene kapacitete naprav s potrebami termiฤne obdelave;
- doloฤiti status trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov glede na njihove kemijske in fizikalne lastnosti s ciljem moลพnosti soseลพiga v obstojeฤih kurilnih napravah in cementnih peฤeh;
- za uspeลกno izvajanje koncepta ยปzero wasteยซ je potrebno poenotiti sistem subvencij, enako kot velja za solarne sisteme ali bioplinarne; takoj je potrebno odpraviti plaฤilo ob predaji AG naroฤniku, saj se ne prodajajo odpadki ampak goriva (kot katero koli drugo gorivo, za katerega mora kupec plaฤati njegovo ceno);
- prouฤiti mejne vrednosti klora v obdelanem in onesnaลพenem lesuย po Prilogi 2 Uredbe o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo (Ur. l. RS ลกt. 57/2008) in jih primerjati z vrednostmi drugih drลพav, ฤlanic EU;
Predlog dolgoroฤnih in stalnih ciljev in nalog
- S ciljem doseganja izboljลกanega ravnanja z odpadki v RS naj vlada pripravi naฤrt izvajanja strategije ravnanja z odpadki s ฤimer bo vzpostavljen odnos med izvedbenimi politikami EU in realnimi moลพnostmi glede na upoลกtevanje stroลกkov in koristi alternativnih naฤinov ravnanja z odpadki.
- Ravnanje z odpadki obravnavati kot kompleksno nalogo, ki je odvisna od organizacije sistema ravnanja z odpadki in sodelovanja med povzroฤitelji odpadkov (gospodinjstvi, podjetji) in lokalno skupnostjo, zasebnih podjetij in obฤinskih organov ter uporabe ustreznih tehniฤnih reลกitev za ravnanje z odpadki. Brez strokovno usposobljenih kadrov sistem ne deluje, zato je potrebno poveฤati vpliv stroke v lokalnih in drลพavnih politikah, ki odloฤajo o razvoju in sistemih ravnanja z odpadki.
- Vlada mora aktivneje nadzorovati izpolnjevanje pogojev za izvajanje javne sluลพbe odstranjevanja odpadkov in izvajati ukrepe, ki so nujni za doseganje zahtev okoljske politike in zakonodaje in hkrati zahtev za izboljลกano tehnoloลกko ravnanje z odpadki.
- Resorno ministrstvo mora podpirati preventivne aktivnosti za veฤje ozaveลกฤanje javnosti in motiviranje za zmanjลกevanje koliฤin odpadkov (dematerializacijo), ki ima pozitivne uฤinke na sploลกno druลพbeno okolje, poveฤanje zaposlovanja teลพje zaposljivih in razvoj socialnega podjetniลกtva (aktivnosti centrov ponovne uporabe).
- Vzpostaviti okoljsko ozaveลกฤanje na nacionalnem nivoju z vkljuฤitvijo nacionalnih medijev in moฤnih akterjev, ki doseลพejo kritiฤno maso prebivalcev.
- Omogoฤiti izvajanje svetovalnega nadzora na podroฤju ravnanja z odpadki (za uporabo odpadkov kot virov), ki deluje kot vmesni ฤlen med drลพavo in lokalnim nivojem za preverjanje izvedbe doloฤil zakonodaje v praksi in korekcije le-te s ciljem, da se sprejeta zakonodaja tudi izvaja.
- Vlada mora razmisliti, ali poleg reลกevanja problema komunalnih odpadkov, ki so v pristojnosti reลกevanja lokalnih skupnosti, lahko naฤrtuje in pomaga reลกevati problematiko ostalih odpadkov, ki nimajo klasifikacijske ลกtevilke 20โ โ, so pa po lastnostih podobni komunalnim odpadkom in jih je potrebno termiฤno obdelati. Koliฤine teh odpadkov na nacionalnem nivoju niso zanemarljive (mulji iz komunalnih ฤistilnih naprav, predelane loฤene zbrane frakcije ..).
- Poenotiti javne sluลพbe ravnanja z odpadki (racionalizacija!) in loฤiti zbiranje in odlaganje odpadkov, pri ฤemer bo vzpostavljen interes po zmanjลกanju koliฤin odloลพenih odpadkov na odlagaliลกฤa in primerljivost cen odlaganja odpadkov. Prevelika razdrobljenost zaradi velikega ลกtevila komunalnih podjetij vodi v neuฤinkovito izvajanje zakonodaje, poslediฤno so priฤakovani dvigi cen komunalnih storitev.
- Okrepiti delo inลกpekcijskih sluลพb, strokovno usposobiti vsaj 5 inลกpektorjev za sprotno spremljanje stanja na podroฤju ravnanja z odpadki in nekontroliranega odlaganja odpadkov v naravo. Pri inลกpektorjih je potrebno poskrbeti za usposobljenost ljudi (kako poteka postopek, praktiฤne izkuลกenj, sodelovanje razliฤnih inลกpekcijskih sluลพb, redarstva in policijeโฆ), Poveฤati je potrebno usposobljenost inลกpekcijskih sluลพb, ki pri komunalnih podjetjih nadzirajo odlaganje odpadkov in izdajati samo izvrลกljive sklepe in odloฤbe. Enkratne akcije brez finanฤnih sredstev poslabลกujejo stanje in motivirajo povzroฤitelje k neodgovornemu ravnanju, saj krลกitelji niso kaznovani.
- Okrepiti meddrลพavno sodelovanje pri reลกevanju nekaterih okoljskih problemov, posebno s Hrvaลกko, ki bo naslednje leto ฤlanica EU.
- Nove zahteve Direktive o odlaganju odpadkov (1999/31/ES), Direktive o odpadkih (2008/98/ES) in Zakona o varstvu okolja zahtevajo nov pristop k naฤinu reลกevanja odpadkov. Zato mora Slovenija po principu samooskrbnosti zagotoviti lastne kapacitete za termiฤno obdelavo odpadkov, kar je velik izziv za domaฤo procesno industrijo.
- Bodoฤi objekti termiฤne obdelave odpadkov morajo biti vkljuฤeni v velike sisteme daljinskega ogrevanja oz. industrijske porabnike, ki preko celega leta omogoฤajo koristno uporabo sproลกฤene toplotne energije in s tem izpolnjujejo zahteve smernice 2008/98/ES. Pri tem mora drลพava voditi aktivne razgovore z javnimi podjetji, ki skrbijo za dobavo toplote v mestih, saj je potrebno uskladiti razvojne investicije v teh podjetjih in naฤrtovanimi objekti, da se doseลพe optimum obratovanja in najniลพje cene za drลพavljane.
- Poleg termiฤnih postopkov za obdelavo suhih odpadkov je potrebno graditi postopke za bioloลกko obdelavo biorazgradljivih (mokrih) odpadkov, t.j. manjลกe lokalne kompostarne, ki bodo dosegale kakovosten kompost za nadaljnjo (kmetijsko ali nekmetijsko) uporabo.
Predlagane nujne spremembe na podroฤju zakonodaje
- Jasno opredeliti definicijo pred-obdelave odpadkov, ki se uporablja pri izvajanju direktive o odlagaliลกฤih brez omejevanja naฤina izvedbe pred-obdelave, ki se lahko uporabi za doseganje cilja.
- Narediti popravek izraฤuna garancije za zapiranje odlagaliลกฤa, ki naj omogoฤijo ARSO naฤin izraฤunavanja, ki bo vezan predvsem na koliฤino odloลพenih odpadkov (ne pa tako kot sedaj, ko je pomembna le povrลกina) ter bo omogoฤal tudi zmanjลกevanje garancij, ฤe se bo del ali celotno odlagaliลกฤe obdelalo in se bo na istem mestu odloลพilo le ลกe majhen in inerten del odpadkov.
- Korigirati zahtevo glede finanฤnega jamstva: v Prilogi 9 Uredbe o odlaganju odpadkov je potrebno na novo definirati stroลกke (predlog bi morali pripraviti projektanti in ne Ministrstvo za kmetijstvo in okolje) in sicer v obliki intervalov in ne z referenฤnimi ลกtevilkami โ ta naฤin bi omogoฤal veฤ fleksibilnosti, ki je potrebna, ker so tudi odlagaliลกฤa zelo razliฤna med seboj, poleg tega bi se izognili napaฤni rabi referenฤnih cen, ki za ARSO niso referenฤne, ampak fiksne.
- Predlog za definiranje obstojeฤega odlagaliลกฤa se lahko uvrsti v izjeme v 64. ฤlenu in sicer kot obstojeฤa IPPC naprava, ki je delovala na dan uveljavitve IPPC uredbe (to je v letu 2004), lahko pa se razmisli tudi o naslednji definiciji: ยปObstojeฤe odlagaliลกฤe je odlagaliลกฤe, za katero je bil potrjen in izveden program prilagoditve, ali pa se je zanj najkasneje z 29.3.2006 pridobilo pravnomoฤno gradbeno dovoljenje, ki je ลพe vkljuฤevalo zahteve za ustrezno ureditev odlagaliลกฤa skladno s Pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list RS ลกt. 5/00).ยซ
- Predlog za podaljลกanje zahtev za ยปdelno obdelavoยซ (20 oz. 40 % izloฤanja) do 2015, ko bodo dejansko zgrajeni tisti centri (in urejena odlagaliลกฤa), ki so sofinancirani s kohezijskimi sredstvi.
- V uredbo se doda nov pojem ยปizpraznitev odlagaliลกฤaยซ, t.j. gradbeni ali drugi posegi na odlagaliลกฤu, s katerimi se trajno ali zaฤasno zmanjลกa ali v celoti odstrani telo odlagaliลกฤa.
- Predlagamo spremembo 65. ฤlena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagaliลกฤih (Uradni list ลกt. 61/2011 z dne 29.07.2011), da za zavezance kateri so podali vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroฤa onesnaลพevanje okolja veฤjega obsega pred 15.7.2009 in je bila vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroฤa onesnaลพevanje okolja veฤjega obsega pred sprejetjem Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagaliลกฤih (Uradni list ลกt.ย 61/2011) zavrnjena, da lahko oddajo dopolnitev ali novo vlogo v roku 1 leta od sprejetja Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagaliลกฤih (Uradni list ลกt.ย 61/2011).
- V Prilogi 9 Uredbe o odlaganju odpadkov bi bilo potrebno dodati stroลกke (v intervalni obliki) za primere, ko se odlagaliลกฤe usposobi za cikliฤno odlaganje, prisilno oksidacijo in nato izkopavanje in obdelavo izkopanih oksidiranih odpadkov.
- V primeru izpraznitve ali delne izpraznitve odlagaliลกฤa zaradi pridobitve novega odlagalnega prostora ali sanacije odlagaliลกฤa je za izkopavanje in obdelavo izkopanih odpadkov potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
- Dodati zahtevo, da v primeru, da se telo odlagaliลกฤa izprazni v celoti, finanฤnega jamstva ni potrebno priloลพiti k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.
- Razveljavitev zahtev po omejevanju obratovalnega ฤasa odlagaliลกฤ do 2015, ker za to ni nobene zakonske podlage, posebej v luฤi natanฤno doloฤene dobe veljavnosti IPPC OVD jev, to je 10 let, vsa (ลกe delujoฤa in z vlogami za OVD po 82. ฤlenu, na ลพeljo ARSO) slovenska odlagaliลกฤa pa so brez dvoma zavezanci za to IPPC OVD.
- Sprememba 5. ฤlena, 5. toฤke Uredbe tako, da se potem glasi: Preostanek meลกanih komunalnih odpadkov, ki nastane pri obdelavi odpadkov odstavkom pred odlaganjem, ki je skladna z zahtevami prejลกnjega odstavka in se ga po obdelavi odloลพi na odlagaliลกฤe,ย se tudi po obdelavi oznaฤuje s klasifikacijsko ลกtevilko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Ostali odpadki, ki nastanejo po obdelavi odpadkov in se ne odloลพijo na odlagaliลกฤu, pa se oznaฤujejo s klasifikacijskim ลกtevilkami iz skupine 19 12 klasifikacijskega seznama.
- Sprememba 5. ฤlena, 6. toฤkeย Uredbe in to tako, da ne bo naslednjega problema, ki ga pojasnjujemo:ย MBO je namenjen predvsem obdelavi MKO z namenom ฤim manjลกe koliฤine odloลพenih odpadkov, torej je osnovni namen MBO predelava MKO pred odloลพitvijo preostanka, torej R postopki. Kot je sedaj razumljeno,ย D postopkom (kot so zapisani tu-D8 in D9) lahko sledi samo nadaljnje odstranjevanje โ naslednji D postopek in ne R postopek! Kar poslediฤno pomeni, da lahka frakcija iz MBO, iz katere se naredi RDF, ne sme iti v predelavo R1- kot predvideva RDF uredba, ampak le v seลพigalnico na D10.ย Torej katere postopke R in D pravzaprav izvaja MBO? Naลกe mnenje je, da je MBO sestavni del postopka D1, saj je obdelava odpadka pred odlaganjem obvezna, kar pa pride iz MBO, pa gre nekaj na R in nekaj na D, skratkaย D8ย in D9 nista primerna.
- Za Druลพbe za ravnanje z odpadno embalaลพoย je potrebno pripraviti loฤene cilje za ravnanje s komunalno in nekomunalno odpadno embalaลพo, saj se trenutno skupni okoljski cilj dosega preteลพno na podroฤju ravnanja z nekomunalne odpadne embalaลพe, kar je enostavnejลกe in cenejลกe, saj se velik del odpadne embalaลพe odloลพi na odlagaliลกฤa, ฤeprav bi ta del lahko bil vkljuฤen v toplotno obdelavo.