Odpravite akne na obrazu s temi učinkovitimi pripravki

Akne so težava, s katero se sooča veliko odraslih po vsem svetu. Čeprav se pogosto pojavijo v najstniških letih, se mnogi še vedno borijo z njimi tudi kasneje v življenju.

Tokrat vas čaka sestavin, s katerimi lahko uspešno premagate nadležne akne. In kar je najboljše – po vsej verjetnosti jih že imate doma. Nadležne akne niso značilne le za obdobje odraščanja, pojavljajo se tudi pri ljudeh, ki so že zdavnaj prešli puberteto.

Kaj so akne in zakaj nastanejo?

Akne so kožna bolezen, ki se pojavi, ko se lasni mešički zamašijo z maščobo in odmrlimi kožnimi celicami, kar povzroči vnetje in nastanek mozoljev, ogrcev in cist. Najpogosteje se pojavijo na obrazu, vratu, prsih in hrbtu. Med glavnimi vzroki za nastanek aken so hormonske spremembe, nepravilna prehrana, stres in uporaba neprimernih kozmetičnih izdelkov. Hormonske spremembe lahko spodbudijo proizvodnjo sebuma, naravnega olja kože, kar vodi do zamašitve por. Nepravilna prehrana, bogata z mastnimi in sladkimi živili, lahko prav tako prispeva k razvoju aken. Stres pa lahko poveča vnetje in poslabša stanje kože.

Kako se znebiti aken?

A če se želite rešiti te nadloge, vam ni treba uporabljati agresivnih in za vaše zdravje škodljivih snovi. Te sestavine vam bodo pomagale, da bo vaša koža bolj sijoča in čistejša že v nekaj dneh.

Kako se znebiti aken?

Akne lahko premagate tudi z nekaterimi naravnimi sestaviname

Ali ste vedeli, da lahko akne na obrazu, kjer so še posebej moteče, odpravimo ali pa omilimo težave z nekaterimi pripravki in sestavinami, ki jih pogosto njademo v svoji kuhinji? Poglejmo si, katere so in kako nam pomagajo.

1. Olje čajevca. Eterično olje iz listov čajevca, katerega naravno okolje je Avstralija dokazano pomaga odpraviti neželene akne – deluje namreč podobno kot benzoil peroksid, sestavina, ki jo pogosto najdemo v konvencionalnih kremah proti aknam. Na obraz nanesite nekaj olja čajevca, pri tem pa se izognite predelu okrog oči. Olje čajevca sicer ni najbolj priporočljivo za tiste ljudi, ki imajo težave z rdečimi madeži na obrazu, saj lahko še dodatno razdraži kožo. Pomembno je še, da olja čajevca ne zaužijete.

2. Soda bikarbona. Sodo bikarbono imamo zagotovo doma prav vsi. Na našo kožo deluje kot piling, s pomočjo katerega z naše kože odstrani odmrle kožne celice, preden bi te utegnile zamašiti pore. Soda bikarbona naj bi prav tako zniževala kislost epidermisa, poleg tega pa je koža po njeni uporabi bolj nežna in sijoča. Sodo bikarbono zmešajte z nežnim milom in mešanico s krožnimi gibi nanesite na obraz. Mešanico lahko na obrazu pustite delovati približno deset minut, čeprav se lahko zgodi, da bi to razdražilo vašo kožo.

3. Magnezijevo mleko (magnezijev hidroksid). Misel, da bi na kožo nanašali odvajalo, se bo marsikomu zdela čudna, a številnim ljudem, ki so imeli težave z aknami, je ta metoda že pomagala. Magnezijevo mleko je močno alkalno, zato zmanjšuje kislost kože in zato zavira prekomerno izločanje olj. Magnezijevo mleko z vato enkrat na dan nanesite na kožo.

4. Aloja. Aloje vera že dolgo velja za eno rastlin, ki pomagajo koži, da se lažje obnovi. Gel aloje vere sicer ne bo preprečil aknam, da se ne bi pojavile, bo pa zagotovo ublažil oteklino, rdečico in vnetje ter pomagal koži, da se bo hitreje zacelila. Gel aloje vere dvakrat na dan vtrite na področje, kjer so se pojavili mozolji.

5. Jojobino olje. Če verjamete ali ne, tudi na zelo izsušeni se pojavijo mozolji. Če koži primanjkuje vlage, začne ta sama proizvajati olje. Če imate mešan tip kože, kar pomeni, da je vaša koža deloma mastna, deloma pa suha, je rešitev za to težavo jojobino olje, ki kožo idealno vlaži, saj ne zamaši por. Pomembno je le, da ste pri njegovi uporabi karseda varčni. Jojobino olje je tudi odlično za odstranjevanje ličil..

6. Jabolčni kis in aspirin. To mešanico priporočamo tako kot topično raztopino kot tudi očiščenje od znotraj. Zmešajte slab deciliter mineralne vode z jušno žlico jabolčnega kisa ter petimi zdrobljenimi tabletami aspirina. Dobili boste tonik, ki si ga na kožo nanašajte dvakrat na dan. Aspirin je naravni vir salicilne kisline, ki je znana po tem, da čisti madeže.

7. Cink v obliki prehranskega dopolnila. Cink igra zelo pomembno vlogo v procesu celjenja ran in zmanjševanja vnetnih procesov v telesu. Cink lahko jemljete kot prehransko dopolnilo, ob tem pa bodite pozorni na to, da ga vedno vzamete ob obroku, bogatem z vlakninami.

8. Aktivno oglje. Če aktivno oglje zaužijemo, pomaga našemu telesu odstraniti toksine. Tako posredno pomaga preprečevati tudi akne. Aktivno oglje lahko nanesemo tudi na kožo – zmešamo ga z vodo ali blagim milom ali masko z bentonitno glino. Aktivno oglje dobite v vseh lekarnah.

Zdravljenje aken s pomočjo dermatologa

Če domači pripravki in metode ne prinesejo želenih rezultatov, je priporočljivo obiskati dermatologa. Strokovnjak vam lahko predpiše močnejše tretmaje, kot so retinoidi, antibiotiki ali hormonska terapija. Dermatolog vam lahko prav tako priporoči medicinske postopke, kot so kemični pilingi, laserska terapija ali mikrodermoabrazija, ki lahko učinkovito zmanjšajo akne in izboljšajo teksturo kože.

Kako uporabiti lupine od sadja in zelenjave?

Lupin od sadja in zelenjave ne mečite stran. So namreč polne okusov in vitaminov. Nekateri ljudje si hrano lupijo, spet drugi ne. Nekateri prisegajo na vse hranilne snovi, ki se nahajajo v lupini, spet drugi lupino zavržejo, saj jim bodisi ni všeč ali pa ne želijo zaužiti ostankov strupenih pesticidov. Ne glede na to kakšne so vaše navade, je prav, da se začnete zavedati, da imajo lupine citrusov, krompirjevi olupki (in olupki druge korenaste zelenjave), lupina avokada in celo lupina sira vsi več kot le eno življenje.

Pomembno je, da izbirate biološko pridelana živila, ki jih pred uporabo dobro operete. Če olupkov in lupin ne morete takoj uporabiti, lahko večino od njih tudi zamrznete.

Olupki - Lupine

Doma

Počistite mastne madeže. Preden se odstranjevanja mastnih madežev lotite z agresivnimi čistilnimi sredstvi, poskusite z limono. Na masten madež nanesite nekaj soli ali sode bikarbone in nato podrgnite z ožeto polovico limone. Z uporabo limone bodite previdni le na bolj delikatnih površinah, kot je na primer marmor.

Naj se vaša posoda za kavo spet sveti. Kako narediti stekleno posodo za kavo spet sijočo: V prazno posodo dajte led, sol in limonine olupke. Pretresajte minuto ali dve, stresite vsebino ven in posodo dobro sperite.

Očistite kuhalnik za čaj. V kuhalnikih za čaj se pogosto začne nalagati vodni kamen. V tem primeru kuhalnik napolnite z vodo ter dodajte pest limoninih olupkov. Vodo pustite vreti nekaj minut. Nato kuhalnik ugasnite in pustite stati še približno eno uro. Nato kuhalnik dobro sperite.

Obarvajte tkanino. Olupki granatnega jabolka so odlično barvilo. Uporabite nerjavečo posodo, ki mora biti dovolj velika. Vanjo nalijte vodo ter dodajte še olupke granatnega jabolka. Pustite stati čez noč. Vodo z olupki naslednji dan zavrite. Odstranite olupke in v posodo namočite mokro tkanino. Pustite, da voda počasi vre še vsaj eno uro, nato pa posodo z namočeno tkanino pustite stati čez noč. Naslednji dan tkanino operite v hladni vodi.

Lepotni nasveti

Sladkorno-bananin piling. Sladkor potresite po notranji strani bananinega olupka in to uporabite za odličen piling. Nežno drgnite po celem telesu, nato pa si telo dobro sperite pod prho.

Osvežite svoj obraz. Za odličen tonik lahko uporabite lupine pomarančne ali grenivke, ki si jih nato nežno podrgnite po obrazu. Obraz si nato dobro sperite z mlačno vodo.

Nahranite svojo kožo. Notranjo stran lupine avokada nežno podrgnite po svojem obrazu. Svojemu obrazu boste zagotovili resnično bogato nego.

Za svež videz. Krompirjevi olupki lahko zmanjšajo zabuhlost okrog oči. Vlažno stran lupine položite na kožo in počakajte 15 minut.

Krompirjevi olupki

Hrana

Naredite krompirjev čips. Krompirjeve lupine zmešajte z limoninom sokom in olivnim oljem tako, da so lupine z mešanico enakomerno prekrite. Krompirjeve lupine razporedite na pekač in na približno 200 °C pecite 10 minut. Začinite po okusu.

Izvleček iz citrusov. Limonine, limetine, pomarančne ali grenivkine lupine na zraku sušite tri ali štiri dni. Posušene lupine dajte v močan mešalnik in zmeljite v prah, ki ga nato hranite v čistem kozarcu.

Naredite sladkor z aromo citrusov.Izvleček iz citrusov dodajte sladkorju. Lahko uporabite tudi sveže lupine – položite jih v velik kozarec in prekrijte s sladkorjem ter počakajte, da sladkor vpije aromo.

Olivno olje z aromo citrusov. Lupine citrusov dajte v terilnik, dodajte malo olivnega olja in dobro premešajte. Ko se okusi in vonji citrusov ter olivnega olja dobro prepojijo, vse skupaj stresite v kozarec in dodajte olivno olje ter pustite stati najmanj šest ur. Precedite v čisto steklenico.

Ideje za zdrave malice

Ljudje, ki se želijo znebiti kakega kilograma, se pogosto odločijo, da bodo jedli manj, zato najprej izločijo vse prigrizke. Zaradi tega so do naslednjega glavnega obroka že prav sestradani, kar pomeni, da bodo po vsej verjetnosti pojedli preveč. Malica ali prigrizek vam mora dati potrebno energijo, poleg tega pa mora biti še kolikortoliko hranilno uravnotežena. Izbirate lahko med sadjem, zelenjavo, oreščki, celimi žiti oziroma izdelki iz njih. Pripravili smo vam le nekaj predlogov za prigrizke, ki vsebujejo malo kalorij, hkrati pa vam bodo dali dovolj energije, da boste brez težav zdržali do naslednjega obroka.

Oreščki, mešanica oreškov, semen in suhega sadja ter različne ploščice: Oreški niso le zelo okusni, ampak vsebujejo tudi veliko beljakovin in zdravih maščob, zaradi katerih boste brez težav zdržali do naslednjega obroka. Izberite neslane in nepražene oreščke ali pa se odločite za različne ploščice, ki so pripravljene iz suhega sadja in oreškov. Slednje si z malo truda lahko doma naredite tudi sami.

Jagodičevje: Borovnice, robide, jagode, maline … Vse vrste jagodičevja vsebujejo malo kalorij, a so hkrati izjemno bogate z antioksidanti – nič čudnega, da jagodičevje velja za pravo super hrano. Poleg tega pa je še neverjetno okusno. Jagodičevje ni okusno le sveže, izvrstno je tudi zamrznjeno. Za zdravo malico si pripravite zvrhano skodelico različnih vrst jagodičevja in uživajte.
Namig: Svojo sadno malico lahko potresete še z malo cimeta.

Z beljakovinami bogat smuti: Smutiji so zares odlična malica. Poleg sadno-zelenjavnih različic, lahko te obogatite še z nekaj rastlinskimi beljakovinami v prahu in tako poskrbite, da bo vaš obrok hranilno uravnotežen. Beljakovine v prahu lahko sicer uživate tudi same – zmešate jih z vodo ali rastlinskim mlekom, kot je na primer riževo, mandljevo ali sojino mleko.

Krekerji – sendviči: Tudi iz različnih vrst krekerjev lahko priprvite nadvse okusne prigrizke, ki vsebujejo malo kalorij, hkrati pa poskrbijo, da boste ostali siti do naslednjega obroka. Na kreker lahko namažete malo humusa, položite rezino paradižnika in potresete s peteršiljem. Če jeste meso ali ribe in vam je kaj ostalo od kosila ali večerje, lahko z ostanki obložite kreker – in odlična malica je pripravljena.

Sadni smutiji: Za okusno in hranljivo malico si lahko privoščite sadni smuti, v katerega boste narezali različne vrste sadja, ko so na primer banana, mango ali hruška, dodate žličko medu, prelijete z vodo in zmešate v mešalniku. Tak hranljiv napitek vam bo dal veliko energije, hkrati pa vsa bo oskrbel še s prepotrebnimi vlakninami. Vsekakor priporočamo, da si smutije pripravljate sami doma – so veliko bolj zdravi od tistih, ki jih že pripravljene kupite v trgovini, poleg tega pa si vsak napite pripravite čisto po svojem okusu. Tak sadni smuti je odlična izbira, ko si v popoldanskem času zaželite nekaj sladkega.

Pripravite si gvakamole: Gvakamole sam po sebi vsebuje malo kalorij, je pa zelo bogat z mononenasičenimi maščobami, vitaminom E in vlakninami. Namesto tortilj lahko vanj pomakate različne vrste sveže zelenjave – kumare, korenje, paprike, bučke … Izbira je vaša.

Jabolko na dan odžene zdravnika stran: Za zdravo malico si lahko privoščite tudi jabolko, ki mu dodate še žlico naravnega arašidovega masla.

Grški jogurt: Grški jogurt vsebuje več beljakovin od navadnega jogurta, poleg tega pa še od 15 do 20 odstotkov več kalcija. Prav zato je grški jogurt eden od odličnih izbir za zdravo malico. Za zdravo malico si privoščite lonček grškega jogurta, po želji pa lahko še pest jagodičevja.

Stari dobri ovseni kosmiči: Četrtino skodelice ovsenih kosmičev potresite z malo cimeta in nekaj zdrobljenimi mandlji – in vaša malica je nared.

Za vse ljubitelje sira: Tudi srednje velik kos sira, ob katerem si privoščite še nekaj surove zelenjave, je lahko odlična malica.

Rastline, ki so za pse strupene

0

Rastline, ki so za pse strupene, lahko najdemo kar v našem domu, na vrtu za hišo ali v bližnji okolici. Če se zgodi, da vaš pes po nesreči zaužije strupeno rastlino, morate nemudoma k veterinarju. V nadaljevanju sledi nekaj rastlin, ki so za vašega hišnega ljubljenčka najbolj strupene.

Grozdje – Celo manjša količina zaužitega grozdja lahko pri psu izzove drisko in bruhanje, zaradi večjih količin pa lahko pride celo do odpovedi ledvic. Raziskovalci še ne vedo točno, katera snov v grozdju je tista, ki povzroči tako burno reakcijo. Poleg tega, da svojemu psu ne dajete grozdja in rozin, pa je pametno, da ga odvračae tudi stran od vinske trte.

Gobe – Obstaja veliko zelo okusnih in popolnoma varnih vrst gob, žal pa štirinožni prijatelji ne znajo ločiti užitne gobe od neužitne. Da boste zares ostali na varni strani, svojemu psu ne dovolite uživati prav nobene vrste gob, razen če ste sami na tem področju veliki strokovnjaki.

Konoplja – Možnost, da pes pride v stik s konopljo, je zelo majhna. Čeprav je konoplja varna za ljudi, pa za vašega hišnega ljubljenčka nima čisto nobenih pozitivnih učinkov. Če pes zaužije konopljo, se lahko pri njem pojavijo simptomi, kot so na primer počasno bitje srca, pes izgubi občutek za orientacijo, slabša je koordinacijagibov, pes se lahko trese in slini. Ti simptomi lahko vztrajajo tudi do tri dni.

Lilije – Lilije so znane kot velika nevarnost za mačke, določene podvrste pa so nevarne tudi za pse. Amarilis, jesenski podlesek, drevo življenja in druge vrste lilij so za psa lahko smrtno nevarne. Če pes poje lilijo, lahko to pri njem povzroči razdraženost prebavnega trakta, depresijo in tresavico.

Azaleja – Azaleja spada v rod zelo strupenega rododendrona. Azaleja najpogosteje krasi naše domove. Če psi zaužijejo to strupeno rastlino, lahko pride do razdraženosti črevesja, bruhanja, izgube teka in oslabelosti. V najslabšem primeru lahko pride celo do kome ali smrti.

Difenbahija – Difenbahija je zaradi svojih lepih širokih zelenih listov, ki skrbijo za boljšo kakovost zraka v naših domovih, pogosta okrasna rastlina. Če se boste tudi vi odločili za to rastlino, pazite, da ta ne bo na dosegu vašega štirinožnega prijatelja. Če vaš pes zaužije to rastlino, to pri njem izzove bruhanje, prekomerno slinjenje, težave pri požiranju. Če pride do te vrste zastrupitve, poskušamo pri psu izzvati bruhanje in štirinožnega prijatelja nemudoma odpeljimo k veterinarju.

Oleander – Oleander uspeva predvsem ob morju, a kot okrasna lončnica je prisoten praktično povsod. Je zelo strupena rastlina, celo takrat, ko se že posuši. Če imate tudi sami doma oleander, poskrbite, da ne bo na dosegu otrok in hišnih ljubljenčkov. Če pa pes slučajno zaužije to strupeno rastlino, pa se pri njem pojavijo prekomerno slinjenje, bruhanje, neenakomerno bitje srca, tresavica, izguba zavesti, koma. Pomembno je, da v tem primeru nemudoma obiščete veterinarja.

Bršljan – Bršljan, to lepo zeleno ovijalko, poznamo vsi. Različne vrste bršljana se med seboj razlikujejo predvsem po obliki in barvi listov, čisto vse pa so strupene. Listi so tisti, ki so še posebej strupeni. Če bi se zgodilo, da bi vaš hišni ljubljenček zaužil bršljan, se pri njem lahko pojavi bruhanje, slabost, bolečine v trebuhu, driska. Obisk veterinarja je nujen.

Možnost za zastrupitve v domačem okolju je sicer precej majhna, a previdnost vseeno ne bo odveč. Če bi se zgodilo, da bi vaš štirinožni prijatelj zaužil strupeno rastlino in bi se nato pri njem pojavili kakršnikoli neželeni znaki, je pomembno, da takoj obiščete veterinarja.

Lepotni triki iz kuhinje, ki zares delujejo

Sestavine za najboljše lepotne izdelke najdete kar v svoji kuhinji. Gre za živila, ki jih najdemo v čisto vsakem domu. Poskusite in si privoščite slastno nego.

Ovseni kosmiči

Ovseni kosmiči so bogati z beta glukanom, topno vlaknino, ki na povrhnjici kože ustvari tanko plast, ki koži preprečuje, da bi izgubila preveč vlage. Pest ovsenih kosmičev stresite na čisto kuhinjsko krpo in naredite mošnjiček. Mošnjiček potopite v toplo vodo in ga nato stiskajte/gnetite štiri ali pet minut, Ko voda postane motna, si z njo operite obraz, kožo pa si posušite kar na zraku.

Avokadovo olje

Avokadovo olje vsebuje veliko maščobnih kislin, ki kožo vlažijo. Avokado je bogat tudi z antioksidanti, kot so na primer vitamini A, C in E, ki kožo ščitijo pred škodljivimi prostimi radikali.
Zmešajte avokadovo in svetlinovo olje. Oljno mešanico nato dobro vmasirajte v kožo, nato pa jo za minuto pokrijte s toplo krpo, saj se bo tako olje lahko zares dobro vpilo v kožo.

Domača krema

Orehi

Orehi so bogati z olji in so zato zelo nežen piling za kožo. V mešalniku zmešajte četrtino skodelice orehovih jedrc in žlico medu. Dobili boste čudovit piling. Piling si nanesite na stopala in/ali dlani in pustite učinkovati nekaj minut. Sperite s toplo vodo.

Pomaranče

Sok polovice pomaranče stisnite v posodo, dodajte četrt skodelice sladkorja, četrtino skodelice olivnega olja ter nato zmešajte v bogat piling. Z lupino druge polovice pomaranče podrgnite po kolenih, komolcih in petah ter drugih področjih, kjer imate suho kožo. Na te predele nanesite sladkorni piling, saj boste tako odstranili odmrlo kožo. Dobro sperite in kožo osušite.

Mleko

Mlečna kislina v mleko služi kot nežen odstranjevalec odmrlih snovi s kože, naravna maščoba v mleku pa kožo vlaži. Zlijte slabe štiri litre nehomogeniziranega mleka v banjo, ki ste jo prej že napolnili s toplo vodo. Potopite se v to bogato kopel, ki je odlična alternativa za različne sladkorne in solne pilinge ter zato še bolj primerna za ljudi, ki imajo težave z ekcemi, psoriazo ali pa imajo močno občutljivo kožo. Če si želite bolj dišeče kopeli, dodajte od 10 do 20 kapljic kakovostnega eteričnega olja, kot je na primer olje sivke.

Jajca

Visoka vsebnost beljakovin v jajcih lasem vrača voljnost in sijaj. Eno jajce zmešajte z dvema žlicama kokosovega in dvema žlicama sezamovega olja. Mešanico nanesite na lase ter jih zavijte v vročo in vlažno brisačo. Masko pustite delovato od 5 do 10 minut. Na lase nato nanesite šampon, nato pa dobro sperite.

Pivo

Kvas in hmelj poskrbita za krepkejše, bujnejše in lesketajoče se lase. Pod prho si, po tem, ko ste si lase že umili s šamponom, nanje zlijte steklenico piva. Lase le na hitro sperite pod vodo. Pivo z visoko vsebnostjo kvasa je najboljše – vse lahke različice torej ne pridejo v poštev.

Kisla smetana

Kisla smetana pomaga s kože odstraniti odmrle celice, spodbuja njeno obnovo ter skrbi za lep ten kože. Naravne maščobe pa poskrbijo, je koža primerno navlažena.
Eno do dve žlici kisline smetane si z rokami nanesite po obrazu in vratu – izognite se predelov okrog oči in ust. Počakajte od 7 do 10 minut, nato pa masko odstranite z mokro brisačo. Obraz si nato še dobro sperite s tekočo vodo in ga na hitro osušite.

Kamilični čaj

Ta zeliščni čaj bo pomiril vašo kožo. Kamilica deluje protivnetno ter zmanjša rdečico na koži in zabuhlost okrog oči. Prav tako pomirja razdraženo kožo.
Čisto krpo potopite v kamilični čaj in si jo položite na obraz. Pustite vsaj 10 minut, nato pa si obraz sperite pod vodo in ga na rahlo osušite.

Evropski teden mobilnosti: Z aktivnim transportom do boljšega zdravja ljudi in okolja

Od 16. do 22. septembra poteka Evropski teden mobilnosti, ki letos nosi geslo »Vaš korak za čistejši zrak«. Geslo poleg skrbi za čistejše okolje še posebej izpostavlja pomen aktivnega transporta. Hoja, kolesarjenje, tek – vse to so oblike aktivnega transporta, s katerimi ne skrbimo za čistejše okolje, ampak izboljšujemo tudi svoje gibalne navade. Na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije svetujejo, da ljudje to priložnost izkoristijo in začnejo spreminjati svoje transportne navade ter tako poskrbijo za svoje zdravje in čistejše okolje.

Mestno kolo BICIKELJ
Mestno kolo BICIKELJ postaja vse bolj priljubljeno prevozno sredstvo v Ljubljani.

Kot navajajo na Inštitutu za varovanje zdravja, se kar 60 odstotkov prebivalcev Slovenije, ki živijo v mestih, na delovno mesto vozi z avtomobilom. Po podatkih ankete naj bi kar 40 odstotkov avtomobil uporabljalo tudi za krajše razdalje, torej za razdalje od pol do dveh kilometrov. Asist. Janet Klara Djomba z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da je za ohranjanje zdravja potrebnih 30 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti – zakaj torej ne bi že poti v službo izkoristili za rekreacijo? Ljudje se za nezadostno telesno dejavnost nemalokrat zgovarjamo prav na pomanjkanje časa, hkrati pa se z avtom odpeljemo do skoraj vsakega vogala. »Dva kilometra v mestnem okolju s prometom, križišči, semaforji in prehodi za pešce pomeni največ pol ure hoje ali največ 15 minut kolesarjenja. V skandinavskih državah niso redki, ki kolesarijo do delovnega mesta tudi več kot 10 kilometrov. Tudi če bi za aktivno pot v službo potrebovali več časa kot z avtomobilom, je razlika v času še vedno manjša, kot če bi se odpravili na rekreacijo od doma,« pojasnjuje asist. Janet Klara Djomba. Če je vaše delovno mesto od doma vseeno preveč oddaljeno za kolesarjenje ali pešačenje, strokovnjakinja predlaga, da na aktiven način opravite vsaj krajše poti: S kolesom ali peš se lahko odpravite v trgovino, na roditeljski sestanek ali na srečanje s prijatelji. Pomembno je nekje začeti in počasi spreminjati svoje navade.

Kakor opozarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja, pri spodbujanju zdravega načina življenja pomembno vlogo igrajo tudi zdravstveni delavci. »Spodbujanje aktivnega transporta, to je pešačenje ali kolesarjenje v službo, šolo in različnih opravkih, je izredno učinkovit način za povečanje stopnje telesne dejavnosti, ki je nujno potrebna za ohranjanje zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni. Študije v preteklosti so pokazale, da spodbujanje aktivnega transporta bolj učinkovito poveča celotno količino telesne dejavnosti kot pa spodbujanje rekreativnih dejavnosti,« je povedala asist. Janet Klara Djomba. Strokovnjakinja še dodaja, kako pomembno je, da so starši svojim otrokom in ostalim družinskim članom za zgled ter jih spodbujajo za aktivnejše ter zdravju in okolju bolj prijazne oblike transporta. Če gre vaš otrok lahko v šolo peš, ni nobene potrebe, da bi ga tja morali peljati. Namesto da ga v šolo peljete z avtomobilom, ga tja raje pospremite peš in ga ob tej priložnosti opozorite še na nevarnosti, s katerimi se lahko sreča na svoji poti v šolo in iz nje.

22. septembra je tudi Dan brez avtomobila in takrat bodo mestna središča v številnih slovenskih krajih zaprta za motorizirani promet. Kolesarjem in pešcem bo takrat resnično omogočena varna in neovirana pot. Izkoristite ta dan za sprehod po ulicah brez motečega hrupa in smradu. Na Inštitutu za varovanje zdravja menijo, da lahko ob taki priložnosti odkrijete kaj novega, kar vam vaše mesto ponuja.

Koledar opravil na vrtu v zimskih mesecih

Pred nami so trije zimski meseci – december, januar in februar. Verjetno se mnogi, še posebej pa vrtni navdušenci, sprašujemo, kaj lahko v teh mesecih pravzaprav postorimo za naše rastline, pa naj si gre za tiste na vrtu ali v prostoru. Čeprav zunaj pritiska mraz, pa imamo vseeno veliko možnosti za učinkovito ravnanje na vrtu!

Zaščitite rastline

V kolikor tega še niste storili, je v začetku decembra še možnost, da pred mrazom zaščitite tiste rastline, ki so na nizke temperature bolj občutljive. To storite tako, da jih najprej povežete, pozneje pa zavarujete bodisi s smrekovimi vejami, slamo ali močnejšo tkanino. Še posebej zaščitite tudi vrtnice in rododendrone. Svetujemo, da rastlin ne zavarujete prekmalu v jeseni, saj lahko to namreč privabi miši, ki si v zavetrju smrekovih vej postavijo gnezda in lahko povzročijo škodo tudi tako, da debla obgrizejo. Tudi kasneje preverjajte, da se miši niso naselile v zastirko. Če ugotovite, da imate pod smrekovimi vejami te godalce, jim nastavite pasti. To sicer lahko preventivno storite že ob postiljanju zastirke.
Prav tako pa z apnenimi pripravki, ki jih lahko kupite v kmetijski trgovini, prebarvate debla sadnega drevja. To bo deblo varovalo pred pokanjem, prav tako pa tudi pred divjadjo. Beljenje varuje deblo predvsem tako, da preprečuje, da bi se v toplih zimskih dneh preveč segrelo. S svojo belo barvo namreč odbija sončne žarke; če se deblo preveč segreje, se začnejo pretakati sokovi, ki pa ponoči zmrznejo, kar povzroči pokanje debla.

Preglejte sobne rastline in shrambo

Decembra je čas za pregled sobnih rastlin. Prav posebno skrbno preglejte liste. Če so njihovi robovi rjavi, je to lahko znak, da je relativna vlažnost zraka prenizka. Le-to lahko povečate z vlažilniki, ki jih namestite na radiatorje. Ker so sedaj dnevi kratki, rastline ne morejo prejemati dovolj svetlobe, zato jih premaknemo bližje k oknom. V zimskih mesecih se tudi rast rastlin nekoliko upočasni, zato v tem obdobju potrebujejo manj vode. Prav tako pa v tem obdobju sobnih rastlin ne gnojite oziroma jih gnojite le malo.
V shrambi redno pregledujte svojo ozimnico ter odstranjujte vsako sadje ali zelenjavo, ki kaže znake gnitja, saj se gniloba in druge skladiščne bolezni lahko hitro širijo. V nasprotnem primeru se lahko gniloba kaj hitro razširi tudi na druge, sicer zdrave plodove.

Božični čas

V drugi polovici decembra pa nas že čakajo prazniki. Le-te si lahko še polepšamo z božičnim žitom, z božično zvezdo in seveda prekrasnim božičnim drevescem. Božično žito, ki ga postavimo k jaslicam, je običaj, ki ga poznamo že več tisoč let. Navadno žito zgolj posejemo v zemljo na plitvih podstavkih za cvetlične lončke ali podobnih posodicah. To storimo nekje od 10 do 14 dni pred božičnimi prazniki. Toliko dni namreč traja, da žito vzkali. Tako velja god sv. Lucije, ki ga praznujemo 13. decembra, tradicionalno za dan, ki je najprimernejši za setev božičnega žita. Žito lahko postavimo tudi na okensko polico ali drugam, vendar pri tem pazimo, da izberemo svetlo mesto, ki tudi ni prevroče.
Božična zvezda je sobna rastlina, ki nam s pisanimi listi polepša dom. Pri tem pa moramo vedeti, da je to rastlina, ki je občutljiva na temperature, ki so nižja od 16 ˚C. Tudi zalivamo jo previdno in vedno počakamo, da se med enim in drugim zalivanjem zemlja posuši.
Tudi ko se odločate o novoletni smreki, priporočamo, da si raje izberete tako, ki raste v loncu. Le tako jo boste ob pravilni oskrbi uporabljali vrsto let. Za sobne smreke je najprimernejša temperatura med 18 in 22 °C. Zalivamo jo redko, a takrat obilno.

Rastline na vrtu pozimi

Pazite na lončnice

Januarja ne smete pozabiti, da morate pri lončnicah preveriti, če je zemlja dovolj vlažna. Pri tem ni pomembno le, da s pogledom ošinete, ali je vrhnja plast zemlje suha, temveč s prstom preverite, ali je zemlja suha tudi globlje v loncu.
Sedaj, ko ni veliko del na vrtu, lahko več časa posvetite tudi načrtovanju tako zelenjavnega kakor tudi cvetličnega in sadnega vrta. Pri tem posvetite pozornost pravilnemu kolobarju, dobrim sosedom ter mešanim posevkom. Priskrbite pa si lahko tudi različne kataloge, tako da si izberete tudi sorte posameznih vrtnin (zgodnje, pozne itd.), s pomočjo katerih boste lahko svoj vrt še bolje izkoristili.
Če za ogrevanje uporabljate peč na trda goriva, vam je do sedaj ostalo že kar nekaj lesnega pepela, ki ga lahko stresete kar po vrtu. Lesni pepel je namreč odlično gnojilo, ki poleg tega še uravnava kislost tal, zaradi česar je lahko pridelek še boljši.

Januarsko in februarsko veselje

Januarja si lahko prostor polepšate tudi s cvetjem. Poleg rezanega cvetja, ki ga dobite v cvetličarnah, lahko v vaze postavite tudi veje forzicije, vrbe, ali drugih rastlin. Le te-bodo v toploti vašega doma kmalu zacvetele.
Februarja morate ponovno preveriti zastirke. Še posebej, če je sneg, se kaj rado zgodi, da pod težo popustijo. Zato jih očistite snega, in če je potrebno, popravite. Sedaj je tudi še pravi čas, da pregledate vrtno orodje. Preverite, ali je v dobrem stanju, ter ga po potrebi popravite. V kolikor vam kaj orodja primanjkuje, je sedaj pravi čas, da se odločite za nakup. Februarja lahko začnete tudi že z obrezovanjem našega sadnega drevja.
Strastni vrtnarji lahko februarja običajno že začnejo s setvijo na prostem. Tako lahko na primer sejete špinačo in redkvice. Seveda morate sejati pod vrtno tkanino. Pred setvijo pa lahko preverite še kaljivost semen, ki so vam ostala od predhodnega leta. V ta namen izberete 10 semen, ki jih posejete v vlažno zemljo ali položite na vlažen robček. V nekaj dneh (odvisno od vrste), semena vzklijejo. Vsako vzklito seme predstavlja 10 %. V praksi to pomeni, da če vam v vzklije 8 semen, to predstavlja 80-odstotno kaljivost. Normo setve morate zato, da dosežete želene sklope setve, sejati bolj gosto, in sicer upoštevate setveno normo povečano za 20 % (100 % namesto 80 %).

Obvezna oprema pravega vrtnarja

Če se sprašujete, kakšna je obvezna oprema pravega vrtnarja, naj vam naštejemo ključne pripomočke:

  • škarje (za obrezovanje),
  • sadjarska žagica (za žaganje debelejših vej),
  • samokolnica, motika,
  • lopata,
  • prekopalna lopata (»štiharca«),
  • vile, grablje,
  • kanglica za zalivanje,
  • zalivalna cev,
  • škropilnik,
  • vrtna kosilnica,
  • ter seveda rokavice.

Na seznam bi seveda lahko dodali še mnogo opreme, ki nam lahko olajša delo na vrtu.

Pizette za vse okuse

Običajno spečem eno veliko pico, ki ima en del bogato zabeljen z rdečim paradižnikom, drugi posut z olivami, tretji obložen z bučkami. Ko jo razrežemo, skrbno pazimo, da na delu z olivami slučajno ne bi ostalo kaj bučk, na paradižnikovem pa nikakor ne sme biti nobene olive. Salomonska rešitev so male pizzette z različnimi nadevi.
Naj vas spomnim, da so moji recepti dolgi zato, ker podrobno razložim prav vsako podrobnost in ne zato, ker bi bili zapleteni. 🙂

Picete

Za 9 pizzett:

Kvašeno testo:
Italijanski picopeki pečejo pice iz »zrelega« vzhajanega testa. To je testo, ki je v hladilniku počasi vzhajalo kar 18 ur. Kadar testo pripravljam v naprej, ga tako brez slabe vesti shranim v večji posodi, jo temeljito ovijem s samolepilno plastično folijo in shranim v hladilniku. Preden prižgem pečico, testo vzamem iz hladilnika, ga razdelim na hlebčke in pustim še enkrat vzhajati približno pol ure. Testo razrežem in oblikujem zelo na hitro in ga čim manj gnetem.

  • 300 g mehke pirine ali pšenične moke
  • 15 g svežega kvasa
  • 1 čajna žlička sladkorja
  • 1/3 čajne žličke soli
  • 2 jušni žlici oljčnega olja
  • 200 – 300 ml mlačne vode
  • Oljčno olje, da se testo med vzhajanjem ne bo prijelo na posodo

Paradižnikova omaka:

  • 1 čajna žlička oljčnega olja
  • 250 ml vloženih pelatov z omako vred
  • 2 stroka česna
  • 1 strok suhega peperončina
  • ½ čajne žličke rjavega sladkorja
  • ½ čajne žličke balzamičnega kisa
  • Ščepec soli
  • Vejica sveže bazilike

Obloga iz bučk z baziliko:

  • 3 drobne mlade čebulice
  • 3 manjše bučke
  • 1 jž oljčnega olja
  • Sol, sveže mleti poper
  • Vejica sveže bazilike

Špinačna obloga

  • 300 g mlade, sveže špinače
  • 1 jž oljčnega olja
  • 4 stroki česna
  • Sol in sveže mleti poper
  • Vejica sveže bazilike

Poleg tega pa še:

  • Polnozrnati pirin ali pšeničeni zdrob za pekač in za desko za gnetenje
  • 3 mocarele, narezane na kocke
  • 5 jž naribanega parmezana
  • Pest dobrih, v olje vloženih oliv brez koščic (meni najljubše so taggiasce)
  • Oprana in osušena rukola
  • Oljčno olje

Priprava kvašenega testa:

  1. V večjo skledo presejemo moko, jo posolimo in ji dodamo sladkor. Z roko na hitro premešamo in oblikujemo jamico, v katero stresemo kvas.
  2. Moko okoli jamice pokapljamo z oljem in prilijemo približno 150 ml mlačne vode. Pričnemo mešati z mešalnikom in postopoma prilivamo vodo. Ko oblikujemo kepo testa, ki se gladko loči od stepalk, če jih dvignemo, prenehamo s stepanjem z mešalnikom.
  3. Testo stresemo na pomokano desko in nadaljujemo z ročnim gnetenjem. Vztrajnost pri gnetenju je dobro nagrajena. Bolj je testo obdelano, boljše bodo naše pizzette.
  4. Testo je gotovo, ko pod rokami začutimo gladko in voljno teksturo.
  5. Z oljem namastimo roke in nežno pogladimo dobljeni hlebček.
  6. Testo preložimo v večjo skledo, ki jo ovijemo s plastično folijo. Testo naj vzhaja vsaj eno uro, da bo več kot podvojilo svoj volumen.
  7. Med tem pripravimo obloge.
  8. Vzhajano testo razdelimo na 9 enakih delov, na hitro oblikujemo majhne hlebčke, ki jih razporedimo po deski, posuti z zdrobom. Hlebčki naj bodo vsaj 5 cm vsak sebi, da bodo imeli prostor, da narastejo.

Priprava paradižnikove omake:

  1. V kozici blago segrejemo olje. Na njem opražimo česen in peperončino. Česen ne sme porjaveti, pač pa naj le omamno zadiši. Če ne maramo pikantnih jedi, peperončino odstranimo iz kozice, še preden prilijemo paradižnikovo omako. Dlje, ko ga bomo kuhali, bolj bo pekoča omaka.
  2. Prilijemo drobno narezane pelate z omako vred, posladkamo, dodamo kis in posolimo.
  3. Na blagem ognju počasi kuhamo vsaj pol ure, da se omaka zgosti.
  4. Na koncu omaki dodamo natrgane lističe bazilike.

Priprava obloge iz bučk z baziliko:

  1. Čebulicam odrežemo koreninice in temni del zelenja. Operemo jih in narežemo na tanke rezine.
  2. Bučkam odrežemo oba skrajna konca, jih operemo in grobo naribamo.
  3. V ponvi segrejemo olje, na njem opražimo čebulico, nato dodamo še bučke. Posolimo in pražimo nekaj minut, da sok, ki so ga izločile bučke, povre.
  4. Popopramo in začinimo z natrganimi lističi bazilike.

Priprava špinačne obloge:

  1. Špinačo temeljito operemo.
  2. V globoki ponvi blago segrejemo olje. Na njem opražimo česen, ki ne sme porjaveti, pač pa naj le lepo zadiši.
  3. Dodamo špinačo, jo posolimo in na živahnem ognju dušimo nekaj minut, da se špinača zmehča, voda, ki jo je spustila, pa povre.
  4. Popopramo s sveže mletim poprom.

Priprava pizzett:

  1. Pečico ogrejemo na 250 stopinj.
  2. Pekača ne namastimo, pač pa ga posujemo z zdrobom.
  3. Vsak hlebček testa sploščimo z dlanjo, nato ga s prsti raztegnemo na želeno velikost.
  4. Testa položimo na pekač in preverimo, da se na nobeni točki ne prijema pločevine. Če je potrebno, pod testo posujemo še malo zdroba, da testo neovirano drsi po površini, če ga premaknemo z roko.
  5. 3 pizzette obilno namažemo s paradižnikovo omako in vsako obložimo z 1/3 mocarele, narezane kocke.
  6. Naslednje tri obložimo z bučkami in mocarelo ter potresemo s parmezanom, preostale pa s špinačo, mocarelo, parmezanom in olivami.
  7. Pizzette pečemo približno 10 minut, da se robovi zlato zapečejo.
  8. Pečene okrasimo z rukolo in pokapljamo z oljčnim oljem.

Zbiralnik deževnice: Izkoristite deževnico!

Zbiralnik deževnice lahko namestimo skoraj na vsako stavbo in vrt, ali pa tudi v zemljo. Čeprav je Zemlja znana kot modri planet, je pitne vode na našem planetu razmeroma malo. Natančneje, pitne vode je le približno 1 % skupne količine vode, čeprav slednja sestavlja kar 71 % površine Zemlje. In zato je v času, ko nas vročina obdaja na vsakem koraku, še posebej pomembno, da se zavemo, kako koristna in pomembna dobrina je voda. Zato je razmislek, kako privarčevati kar največ pitne vode, nujen.

Vsakdo izmed nas lahko prispeva k manjši rabi pitne vode. Za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov, splakovanje stranišč, čiščenje in pranje perila lahko izkoristimo deževnico. Deževnica se zbira na strehi in skozi filtre prehaja v zbiralnik, ki mora biti primerne velikosti, mora stati na primernem mestu in ga je potrebno zaščititi pred neposrednimi sončnimi žarki, da se v njem ne bi začele razvijati alge.

Zbiralnik deževnice

Potrebna kakovost deževnice

Deževnica, ki jo zbiramo preko streh (ali kako drugače), mora v higienskem, tehničnem in estetskem smislu zadovoljevati naslednje zahteve:

  • mora biti higiensko neoporečna;
  • ne sme povzročati korozije, kar pomeni, da ne sme vsebovati agresivnih primesi;
  • ne sme vsebovati pene, maščob in snovi, ki povzročajo motnost;

Lastnost deževnice je, da je mehka in ne vsebuje nobenih mineralov. Prav zaradi tega ima deževnica prednost pri uporabi v pralnem stroju, saj pri uporabi ne nastane vodni kamen. Ravno zaradi slednjega se uporablja tudi za splakovanje stranišč in za čiščenje kopalnice. V deževnici se lahko znajdejo listi, vejice, prašni delci in druge umazanije, zato je treba vodo očistiti, preden ta pride v zbiralnik. Proti večjim delom (listje, vejice) pomaga fina mreža, proti manjšim delcem pa filtri, ki vsebujejo aktivno oglje.

Sistem za uporabo deževnice je zelo preprost: primerne površine za zbiranje deževnice, (npr. streha), sprejemnik, črpalka in sistem za obdelavo vode (npr. filter, naprava za dezinfekcijo vode itd.) ter ventili in druga oprema. Seveda je pri tem treba upoštevati nekaj osnovnih priporočil.

Dimenzioniranje sistema

Sistem za zbiranje deževnice mora biti ustrezne velikosti, da se ob vsakem trenutku lahko zagotovi ustrezna količina vode za vse predvidene namene. Pri tem je potrebno upoštevati:

  • pričakovano število potrošnikov,
  • obdobje največje rabe vode (npr. poletje),
  • povprečno količino padavin med letom,
  • povprečno količino padavin v obdobju največje rabe vode (npr. poletje),
  • razpoložljivo površino, na kateri se zbira deževnica (streha, vrt itd.),
  • razpoložljivi prostor za zbiralnike,
  • možnost prenosa zbiralnika ustrezne velikosti do kraja namestitve itd.

Zbiralniki deževnice

Namestitev zbiralnika

Zbiralnik deževnice se lahko namesti v notranjost stavbe (na primer v kleti ali na podstrešju), na vrt, v ločeno stavbo (skladišče, garaža ipd.) ali pa v zemljo. Ko je zbiralnik postavljen znotraj stavbe, ne sme biti odprt proti okoliškem zraku znotraj zgradbe, v kateri se nahaja, saj bi tako začel oddajati neprijetne vonjave, in da ne bi prihajalo do preplavljanja vode v primeru, ko je dotok deževnice s strehe povečan, pretočnost pa iz katerega koli razloga zmanjšana. Če je zbiralnik postavljen zunaj, tudi ne bi smel biti odprt za zunanji zrak, da bi preprečili negativne vplive iz okolice (vpad različnih predmetov, živali ipd.).

Črpalke

V manjših objektih, kot so npr. enodružinske hiše, je za zagotavljanje potrebnega pritiska za dovod vode iz zbiralnika do potrošnika (pipe) dovolj le ena črpalka. V primeru okvare črpalke (in izpada električne energije) se lahko voda zajema ročno (npr. z vedrom) ali z odpiranjem ročnega ventila.

Nasprotno pa je pri večjih objektih, kot so turistični ali gostinski obrati, kjer je potrebna nenehna oskrba z vodo, kjer mora biti sistem za uporabo deževnice opremljen z dvema črpalkama. Pri tem ena deluje kot delovna, druga pa kot rezervna, ki bi prevzela zagotavljanje oskrbe z vodo v primeru okvare prve. Težavo lahko kljub temu povzroči izpad električne energije, v kolikor nimate agregata.

Z odvajanjem deževnice v tla do bolj bogatih podzemnih vodnih virov

Deževnica bi morala nemoteno odteči v zemljo oz. površinsko odteči. Le-ta se lahko ponovno pojavi v obliki izvira ali pa še naprej odteka v globlje plasti zemlje, kjer se priključi podzemnim tokovom. Iz površinskih ali podzemnih virov pridobivamo pitno vodo. Da bi lahko imeli dovolj naravnih virov pitne vode, ki so potrebni za življenje ljudi in živali, moramo pospešiti vpijanje vode v tla in se izogibati gradnji vodonepropustnih površin (betonska dvorišča, parkirišča …).

Prednosti odvajanja deževnice v tla:

  • Ustvarja se nova podtalnica. Ko deževnica pade na naravno površino tal, se neposredno vpije v zemljo. Med tem se čisti, prodira v globlje plasti tal in obnavlja podtalnico.
  • Kanalizacija in vodne poti so manj obremenjene. Če se pri kratkih in močnih plohah deževnica vpija v plasti zemlje, so kanalizacije in vodne poti manj obremenjene, tako pa je prečiščevanje vode olajšano oz. je kakovost prečiščene vode boljša.
  • Nastajanje majhnih naravnih krožnih procesov vode. Transportiranje deževnice iz večjih zbiralnih površin v nek vodotok ali sistem za čiščenje odpadnih voda je zelo zahtevno in nenaravno. Majhni naravni cikli vode nastajajo v območju, kjer se voda vpije v tla.
  • Umazanija se ločuje. Če deževnica odteka skozi naravno površino, tj. skozi tla, se izkorišča čistilna sposobnost tal in korenin. Umazanija ostane v humusu.
  • Zgornje plasti tal imajo sposobnost vpijanja velikih količin vode. Zgornje plasti tal in rastline so sposobne shraniti in prenašati velike količine vode.

 

Kako ustaviti invazijo mravelj v vašem domu?

Zagotovo ste se tudi vi že srečali s četico mravelj, ki je prikorakala vaš dom in si ga začela počasi prisvajati. Ja, res neprijetno. Čeprav se mravelj v hiši želimo na različne načine znebiti in zaščiti svoj dom, pa se moramo kljub vsemu zavedati, da so pravzaprav zelo pomembne del ekosistema. Je pa res, da jih v svojem domu ne želi nihče. Raje kot uporabo različnih agresivnih insekticidov, poskusite mravlje iz svojega domovanja odstraniti na karseda naraven in čim manj agresiven način. Včasih jih res ne moremo zgolj preusmeriti iz svojega doma, ampak je treba uporabiti bolj radikalne metode. Upamo, da se vam bo katrei od način uporaben.

Preden se lotimo izganjati mravlje iz svojega doma, moramo najprej določiti mesto, od koder prihajajo in kjer so se naselile njihove kolonije. To, da poznate lokacijo kolonije, je ključ do uspeha.

Mravlje

1. Limonin sok

Po področju, od koder prihajajo mravlje, samo razpršimo z limoninim sokom.

2. Cimet

Cimet v prahu potresemo tam, od koder prihaja največ mravelj. Nekateri uporabljajo tudi eterično olje cimeta. Spet tretji prisegajo na mešanico cimeta in klinčkov – hiša je odeta v čudovite dišave, mravlje pa to kombinacijo naravnost sovražijo.

3. Olje poprove mete

Proti mravljam naj bi pomagalo tudi naravno eterično olje poprove mete, ki ga nanesete okrog vrat ali oken. Mravlje ne marajo močnega vonja tega eteričnega olja. Uporaba olja poprove mete je še posebej primerna za notranje prostore, saj olje ne vsebuje nobenih toksinov, poleg tega pa prostor še prijetno odišavi. Olje poprove mete lahko kupite v vseh trgovinah, kjer prodajajo naravne izdelke ali celo v večji drogerijah. Pomagalo nja bi tudi tekoče milo z vonjem mentola. V razmerju 1:1 zmešajte milo in vodo in razpršite po področju, kjer je največ mravelj.

4. Boraks, voda in sladkor

Nekateri ljudje zmešajo boraks (natrijev perborat), sladkor in vodo ter dodajo še malo arašidovega masla. Pravijo, da traja nekaj tednov, preden mravlje izginejo, ampak se splača.

5. Vrela voda in detergent za pomivanje posode

Vrela voda bo uničila kolonijo mravelj. Preprosta in naravna pot, da se znebimo malih nadlog.

6. Diatomejska zemlja

Diatomejsko zemljo potresite po območju, kjer se zadržujejo mravlje. Diatomejska zemlja so pravzaprav ostanki kremenastih alg. Njena uporaba je zelo raznolika: uporablja se jo kot bioinsekticid, in sicer za varovanje že uskladiščenih pridelkov. Za zatiranje škodljivcev je primerna le diatomejska zemlja z manj kot 7 % kristalnega SiO2. Diatomejska zemlja sesalcem ni nevarna. Hrano dolgotrajno zaščiti, z nje pa jo je tudi zelo preprosto odstraniti.

7. Kreda

Mravlje ne bodo šle preko meje, začrtane s kredo v prahu. Mravlje prav tako ne marajo smukca ali magnezija v prahu, ki ga uporabljajo nekateri športniki, na primer gimnastičarji ali športni plezalci.

8. Soda bikarbona in sladkor v prahu

Zmešajte sodo bikarbono in sladkor v prahu ter mešanico v lahko dostopnih posodicah nastavite na strateška mesta. Zagotovo pomaga.

9. Mleta kava

Kavo potresite na mesto, kjer mravlje vstopajo v vaše domovanje. S tem načinom mravelj ne ubijete, ampak jih odženete stran.

10. Polenta

Okrog mravljišča nasujte polento.

11. Kis

Zmešajte raztopino kisa za vlaganje v razmerji 1:1. Pretočite v steklenico z razpršilom in razpršite po svojem domu. Mravlje ne marajo kisa. Lahko jih odvrnete tudi tako, da začnete tla in pomivalna korita ravno tako čistiti s kisom za vlaganje. Nekateri za odstranjevanje nadležnih mravelj zmešajo kis za vlaganje, detergent za pomivanje posode in olje poprove mete ter razpršijo po mestu, od koder prihajajo mravlje.