Koledar opravil na vrtu v zimskih mesecih

    Pred nami so trije zimski meseci – december, januar in februar. Verjetno se mnogi, še posebej pa vrtni navdušenci, sprašujemo, kaj lahko v teh mesecih pravzaprav postorimo za naše rastline, pa naj si gre za tiste na vrtu ali v prostoru. Čeprav zunaj pritiska mraz, pa imamo vseeno veliko možnosti za učinkovito ravnanje na vrtu!

    Zaščitite rastline

    V kolikor tega še niste storili, je v začetku decembra še možnost, da pred mrazom zaščitite tiste rastline, ki so na nizke temperature bolj občutljive. To storite tako, da jih najprej povežete, pozneje pa zavarujete bodisi s smrekovimi vejami, slamo ali močnejšo tkanino. Še posebej zaščitite tudi vrtnice in rododendrone. Svetujemo, da rastlin ne zavarujete prekmalu v jeseni, saj lahko to namreč privabi miši, ki si v zavetrju smrekovih vej postavijo gnezda in lahko povzročijo škodo tudi tako, da debla obgrizejo. Tudi kasneje preverjajte, da se miši niso naselile v zastirko. Če ugotovite, da imate pod smrekovimi vejami te godalce, jim nastavite pasti. To sicer lahko preventivno storite že ob postiljanju zastirke.
    Prav tako pa z apnenimi pripravki, ki jih lahko kupite v kmetijski trgovini, prebarvate debla sadnega drevja. To bo deblo varovalo pred pokanjem, prav tako pa tudi pred divjadjo. Beljenje varuje deblo predvsem tako, da preprečuje, da bi se v toplih zimskih dneh preveč segrelo. S svojo belo barvo namreč odbija sončne žarke; če se deblo preveč segreje, se začnejo pretakati sokovi, ki pa ponoči zmrznejo, kar povzroči pokanje debla.

    Vrt pozimi

    Preglejte sobne rastline in shrambo

    Decembra je čas za pregled sobnih rastlin. Prav posebno skrbno preglejte liste. Če so njihovi robovi rjavi, je to lahko znak, da je relativna vlažnost zraka prenizka. Le-to lahko povečate z vlažilniki, ki jih namestite na radiatorje. Ker so sedaj dnevi kratki, rastline ne morejo prejemati dovolj svetlobe, zato jih premaknemo bližje k oknom. V zimskih mesecih se tudi rast rastlin nekoliko upočasni, zato v tem obdobju potrebujejo manj vode. Prav tako pa v tem obdobju sobnih rastlin ne gnojite oziroma jih gnojite le malo.
    V shrambi redno pregledujte svojo ozimnico ter odstranjujte vsako sadje ali zelenjavo, ki kaže znake gnitja, saj se gniloba in druge skladiščne bolezni lahko hitro širijo. V nasprotnem primeru se lahko gniloba kaj hitro razširi tudi na druge, sicer zdrave plodove.

    PREBERITE TUDI:  Ameriški slamnik lahko gojite tudi sami!

    Božični čas

    V drugi polovici decembra pa nas že čakajo prazniki. Le-te si lahko še polepšamo z božičnim žitom, z božično zvezdo in seveda prekrasnim božičnim drevescem. Božično žito, ki ga postavimo k jaslicam, je običaj, ki ga poznamo že več tisoč let. Navadno žito zgolj posejemo v zemljo na plitvih podstavkih za cvetlične lončke ali podobnih posodicah. To storimo nekje od 10 do 14 dni pred božičnimi prazniki. Toliko dni namreč traja, da žito vzkali. Tako velja god sv. Lucije, ki ga praznujemo 13. decembra, tradicionalno za dan, ki je najprimernejši za setev božičnega žita. Žito lahko postavimo tudi na okensko polico ali drugam, vendar pri tem pazimo, da izberemo svetlo mesto, ki tudi ni prevroče.
    Božična zvezda je sobna rastlina, ki nam s pisanimi listi polepša dom. Pri tem pa moramo vedeti, da je to rastlina, ki je občutljiva na temperature, ki so nižja od 16 ˚C. Tudi zalivamo jo previdno in vedno počakamo, da se med enim in drugim zalivanjem zemlja posuši.
    Tudi ko se odločate o novoletni smreki, priporočamo, da si raje izberete tako, ki raste v loncu. Le tako jo boste ob pravilni oskrbi uporabljali vrsto let. Za sobne smreke je najprimernejša temperatura med 18 in 22 °C. Zalivamo jo redko, a takrat obilno.

    Rastline na vrtu pozimi

    Pazite na lončnice

    Januarja ne smete pozabiti, da morate pri lončnicah preveriti, če je zemlja dovolj vlažna. Pri tem ni pomembno le, da s pogledom ošinete, ali je vrhnja plast zemlje suha, temveč s prstom preverite, ali je zemlja suha tudi globlje v loncu.
    Sedaj, ko ni veliko del na vrtu, lahko več časa posvetite tudi načrtovanju tako zelenjavnega kakor tudi cvetličnega in sadnega vrta. Pri tem posvetite pozornost pravilnemu kolobarju, dobrim sosedom ter mešanim posevkom. Priskrbite pa si lahko tudi različne kataloge, tako da si izberete tudi sorte posameznih vrtnin (zgodnje, pozne itd.), s pomočjo katerih boste lahko svoj vrt še bolje izkoristili.
    Če za ogrevanje uporabljate peč na trda goriva, vam je do sedaj ostalo že kar nekaj lesnega pepela, ki ga lahko stresete kar po vrtu. Lesni pepel je namreč odlično gnojilo, ki poleg tega še uravnava kislost tal, zaradi česar je lahko pridelek še boljši.

    PREBERITE TUDI:  Alergija na mraz: znaki, da jo imate tudi sami

    Januarsko in februarsko veselje

    Januarja si lahko prostor polepšate tudi s cvetjem. Poleg rezanega cvetja, ki ga dobite v cvetličarnah, lahko v vaze postavite tudi veje forzicije, vrbe, ali drugih rastlin. Le te-bodo v toploti vašega doma kmalu zacvetele.
    Februarja morate ponovno preveriti zastirke. Še posebej, če je sneg, se kaj rado zgodi, da pod težo popustijo. Zato jih očistite snega, in če je potrebno, popravite. Sedaj je tudi še pravi čas, da pregledate vrtno orodje. Preverite, ali je v dobrem stanju, ter ga po potrebi popravite. V kolikor vam kaj orodja primanjkuje, je sedaj pravi čas, da se odločite za nakup. Februarja lahko začnete tudi že z obrezovanjem našega sadnega drevja.
    Strastni vrtnarji lahko februarja običajno že začnejo s setvijo na prostem. Tako lahko na primer sejete špinačo in redkvice. Seveda morate sejati pod vrtno tkanino. Pred setvijo pa lahko preverite še kaljivost semen, ki so vam ostala od predhodnega leta. V ta namen izberete 10 semen, ki jih posejete v vlažno zemljo ali položite na vlažen robček. V nekaj dneh (odvisno od vrste), semena vzklijejo. Vsako vzklito seme predstavlja 10 %. V praksi to pomeni, da če vam v vzklije 8 semen, to predstavlja 80-odstotno kaljivost. Normo setve morate zato, da dosežete želene sklope setve, sejati bolj gosto, in sicer upoštevate setveno normo povečano za 20 % (100 % namesto 80 %).

    Obvezna oprema pravega vrtnarja

    Če se sprašujete, kakšna je obvezna oprema pravega vrtnarja, naj vam naštejemo ključne pripomočke:

    • škarje (za obrezovanje),
    • sadjarska žagica (za žaganje debelejših vej),
    • samokolnica, motika,
    • lopata,
    • prekopalna lopata (»štiharca«),
    • vile, grablje,
    • kanglica za zalivanje,
    • zalivalna cev,
    • škropilnik,
    • vrtna kosilnica,
    • ter seveda rokavice.
    PREBERITE TUDI:  Pripravite vrt na jesen in zimo

    Na seznam bi seveda lahko dodali še mnogo opreme, ki nam lahko olajša delo na vrtu.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte