Prijava
Zbiralnik deževnice lahko namestimo skoraj na vsako stavbo in vrt, ali pa tudi v zemljo. Čeprav je Zemlja znana kot modri planet, je pitne vode na našem planetu razmeroma malo. Natančneje, pitne vode je le približno 1 % skupne količine vode, čeprav slednja sestavlja kar 71 % površine Zemlje. In zato je v času, ko nas vročina obdaja na vsakem koraku, še posebej pomembno, da se zavemo, kako koristna in pomembna dobrina je voda. Zato je razmislek, kako privarčevati kar največ pitne vode, nujen.
Vsakdo izmed nas lahko prispeva k manjši rabi pitne vode. Za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov, splakovanje stranišč, čiščenje in pranje perila lahko izkoristimo deževnico. Deževnica se zbira na strehi in skozi filtre prehaja v zbiralnik, ki mora biti primerne velikosti, mora stati na primernem mestu in ga je potrebno zaščititi pred neposrednimi sončnimi žarki, da se v njem ne bi začele razvijati alge.
Potrebna kakovost deževnice
Deževnica, ki jo zbiramo preko streh (ali kako drugače), mora v higienskem, tehničnem in estetskem smislu zadovoljevati naslednje zahteve:
- mora biti higiensko neoporečna;
- ne sme povzročati korozije, kar pomeni, da ne sme vsebovati agresivnih primesi;
- ne sme vsebovati pene, maščob in snovi, ki povzročajo motnost;
Lastnost deževnice je, da je mehka in ne vsebuje nobenih mineralov. Prav zaradi tega ima deževnica prednost pri uporabi v pralnem stroju, saj pri uporabi ne nastane vodni kamen. Ravno zaradi slednjega se uporablja tudi za splakovanje stranišč in za čiščenje kopalnice. V deževnici se lahko znajdejo listi, vejice, prašni delci in druge umazanije, zato je treba vodo očistiti, preden ta pride v zbiralnik. Proti večjim delom (listje, vejice) pomaga fina mreža, proti manjšim delcem pa filtri, ki vsebujejo aktivno oglje.
Sistem za uporabo deževnice je zelo preprost: primerne površine za zbiranje deževnice, (npr. streha), sprejemnik, črpalka in sistem za obdelavo vode (npr. filter, naprava za dezinfekcijo vode itd.) ter ventili in druga oprema. Seveda je pri tem treba upoštevati nekaj osnovnih priporočil.
Dimenzioniranje sistema
Sistem za zbiranje deževnice mora biti ustrezne velikosti, da se ob vsakem trenutku lahko zagotovi ustrezna količina vode za vse predvidene namene. Pri tem je potrebno upoštevati:
- pričakovano število potrošnikov,
- obdobje največje rabe vode (npr. poletje),
- povprečno količino padavin med letom,
- povprečno količino padavin v obdobju največje rabe vode (npr. poletje),
- razpoložljivo površino, na kateri se zbira deževnica (streha, vrt itd.),
- razpoložljivi prostor za zbiralnike,
- možnost prenosa zbiralnika ustrezne velikosti do kraja namestitve itd.
Namestitev zbiralnika
Zbiralnik deževnice se lahko namesti v notranjost stavbe (na primer v kleti ali na podstrešju), na vrt, v ločeno stavbo (skladišče, garaža ipd.) ali pa v zemljo. Ko je zbiralnik postavljen znotraj stavbe, ne sme biti odprt proti okoliškem zraku znotraj zgradbe, v kateri se nahaja, saj bi tako začel oddajati neprijetne vonjave, in da ne bi prihajalo do preplavljanja vode v primeru, ko je dotok deževnice s strehe povečan, pretočnost pa iz katerega koli razloga zmanjšana. Če je zbiralnik postavljen zunaj, tudi ne bi smel biti odprt za zunanji zrak, da bi preprečili negativne vplive iz okolice (vpad različnih predmetov, živali ipd.).
Črpalke
V manjših objektih, kot so npr. enodružinske hiše, je za zagotavljanje potrebnega pritiska za dovod vode iz zbiralnika do potrošnika (pipe) dovolj le ena črpalka. V primeru okvare črpalke (in izpada električne energije) se lahko voda zajema ročno (npr. z vedrom) ali z odpiranjem ročnega ventila.
Nasprotno pa je pri večjih objektih, kot so turistični ali gostinski obrati, kjer je potrebna nenehna oskrba z vodo, kjer mora biti sistem za uporabo deževnice opremljen z dvema črpalkama. Pri tem ena deluje kot delovna, druga pa kot rezervna, ki bi prevzela zagotavljanje oskrbe z vodo v primeru okvare prve. Težavo lahko kljub temu povzroči izpad električne energije, v kolikor nimate agregata.
Z odvajanjem deževnice v tla do bolj bogatih podzemnih vodnih virov
Deževnica bi morala nemoteno odteči v zemljo oz. površinsko odteči. Le-ta se lahko ponovno pojavi v obliki izvira ali pa še naprej odteka v globlje plasti zemlje, kjer se priključi podzemnim tokovom. Iz površinskih ali podzemnih virov pridobivamo pitno vodo. Da bi lahko imeli dovolj naravnih virov pitne vode, ki so potrebni za življenje ljudi in živali, moramo pospešiti vpijanje vode v tla in se izogibati gradnji vodonepropustnih površin (betonska dvorišča, parkirišča …).
Prednosti odvajanja deževnice v tla:
- Ustvarja se nova podtalnica. Ko deževnica pade na naravno površino tal, se neposredno vpije v zemljo. Med tem se čisti, prodira v globlje plasti tal in obnavlja podtalnico.
- Kanalizacija in vodne poti so manj obremenjene. Če se pri kratkih in močnih plohah deževnica vpija v plasti zemlje, so kanalizacije in vodne poti manj obremenjene, tako pa je prečiščevanje vode olajšano oz. je kakovost prečiščene vode boljša.
- Nastajanje majhnih naravnih krožnih procesov vode. Transportiranje deževnice iz večjih zbiralnih površin v nek vodotok ali sistem za čiščenje odpadnih voda je zelo zahtevno in nenaravno. Majhni naravni cikli vode nastajajo v območju, kjer se voda vpije v tla.
- Umazanija se ločuje. Če deževnica odteka skozi naravno površino, tj. skozi tla, se izkorišča čistilna sposobnost tal in korenin. Umazanija ostane v humusu.
- Zgornje plasti tal imajo sposobnost vpijanja velikih količin vode. Zgornje plasti tal in rastline so sposobne shraniti in prenašati velike količine vode.
