Kljub temu da je zima že dolga, so stojnice na tržnicah bogato obložene s pisano paleto raznovrstnega sadja in zelenjave. Niti češenj ne manjka, čeprav so iz Južne Amerike, niti tropskih sadežev ni mogoče zgrešiti. Zelenjava se včasih zdi še bolj bogata kot poleti. Sredi tega razkošja srečam prijateljico, ki je že dolgo nisem videla. Vneto nabavlja velike količine južnega sadja in mi hiti razlagati, kako nujno je pojesti dovolj naravnega vitamina C. Pohvalim jo, da je lepo shujšala, pa mi odgovori, da je že dva meseca na surovi hrani in se počuti bolje. Le zebe jo in se nikakor ne more ogreti. Ne podloženi škornji niti rokavice ne pomagajo.

Sodoben način življenja in prehranjevanja slej ko prej pusti posledice na počutju in zdravju, zato se zatekamo k najrazličnejšim metodam, o katerih pogosto vemo le malo ali pa ničesar. Ena izmed cvetk je presnojedstvo. Saj ne da bi imela kaj proti temu, nasprotno. To je za mnoge ljudi najbolj učinkovit način, da trajno ohranijo zdravje in se izognejo degenerativnim boleznim. Le da je ta način vsaj na začetku malo bolj zahteven, kot se zdi na prvi pogled.

Vsaka rastlina, vsak sadež ali jedrce ima svoj življenjski ritem in svojo energijo. S tem seveda ne mislim kalorij. Rastlina se v času svojega razvoja prilagaja okoliščinam, v katerih živi. Če ima malo vode, se jo nauči skladiščiti, če živi v vročem podnebju, se nauči hladiti, in obratno. Kadar dobiva iz zemlje malo hranil, se nauči uporabljati svetlobo in zrak, ko pa ima vsega dovolj, pa se malo pomehkuži – tako kot mi.

Zelenjava, ki ima velike zelene liste, kot so blitva, solata, zelje ali radič, se prav gotovo ne boji, da bi jo zeblo ali da bo izgubila preveč vode. V krajih, kjer živi, je vode dovolj, mraza v času njene rasti pa ni. Prej bi rekli, da se je ta zelenjava naučila premagovati vročino. Listi so kot pahljače, ki se že na blagem vetriču zanihajo in preženejo soparo. Južno sadje raste v vročih krajih in v času zorenja ima veliko sonca. Plodove zavaruje z debelo lupino, ki je sočna in pogosto povoščena, naoljena ali kako drugače zaščitena pred sušo. Tudi to sadje zna premagovati vročino. To so pomaranče, limone, mandarine, ananasi, banane, papaje, lubenice, melone in kar je še tropskega sadja. Tudi paradižniki in grozdje v tem času pridejo z drugih koncev sveta, kjer je ta trenutek klima čisto drugačna kot pri nas. Ali se vam ob tem zdi smotrno jesti tako sadje in zelenjavo ob temperaturah okoli ničle?

Narava povsod po svetu daje hrano tistim bitjem, ki tam živijo. V vročih krajih je zato zelo priporočljivo jesti pomaranče in limone, saj čudovito ohladijo telo in pomagajo premagovati pripeko. Tudi solata in lubenice so odlični preganjalci poletne sparine. Kaj pa naredijo v telesu pozimi? Še bolj ga ohladijo! Ali veste, da Eskimi niso poznali pljučnice, dokler jim prijazni Američani niso prinesli slastnih pomaranč iz Kalifornije. Pomaranče iz vroče Kalifornije hladijo telo – in to je v mrzlem podnebju Grenlandije nedopustno.

Kaj pa pri nas? Ali v naših krajih ni mogoče uživati dobrobiti presne prehrane vse leto? Seveda je, le malo se je treba pripraviti.

V toplem delu leta izbiramo sadeže in zelenjavo, ki zori v tisti sezoni. Že od spomladi spremljamo prve jagode, češnje, maline, borovnice, pa tudi regrat, solate, kumare, bučke … Zelo pomembna so tudi jedrca. Uživamo jih lahko preko vsega leta, saj nam ob surovi hrani manjka žlahtnih olj, ki so pomembni gradniki celičnih membran, še posebej živčnih celic. Potrebujemo tudi ravnovesje med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami. Tu nam jedrca zelo pomagajo. Vsak dan zaužijemo po eno pest namočenih jedrc: mandljev, orehov, lešnikov, oreščkov makadamije, sončničnih, bučnih semen, lana, sezama, konoplje … Semena so prava skladišča svetlobe in zato nam pozimi še bolj pridejo prav.

Pozimi ne smemo pozabiti tudi na druga semena, ki so doma v naših krajih in še posebej močno grejejo. To so ajda, pšenica in oves. Ker uživamo presno hrano, seveda ne bomo kuhali ajdove kaše ali močnika, lahko pa naredimo kalčke. Semena hladno luščene ajdove kaše namočimo za nekaj ur v vodo, nato odcedimo in pustimo na krožniku (ali še bolje v cedilu) še vsaj 12 ur. Na kuhinjskem pultu bo dovolj toplo, le vsaj dvakrat na dan jih oplaknemo z vodo iz pipe, da se ne posušijo. Kmalu bodo iz semen pokukali kalčki, in ko bodo dolgi 2–3 milimetre, jih že lahko zaužijemo. To je okusna in bogata hrana, poleg encimov in mineralov vsebuje tudi beljakovine, in kar je najbolj pomembno – greje telo. Ena ali dve žlici takšnih kalčkov vsak dan bosta pregnali mraz iz prstov in stopal. Podobno učinkujejo pšenični kalčki. Ti so sladkega okusa in se dobro kombinirajo z orehi in rozinami. Prav posebno žito pa je oves. Ali ste vedeli, da oves lahko vzklije pri temperaturi ledišča? Njegova življenjska energija in moč ogrevanja je prav neverjetna. Kalčki iz ovsa so zelo okusni in jih naredimo enako kot ajdove ali pšenične. V času, ko se semena namakajo in potem vzklijejo, se škrob v zrnih razgradi v bolj enostavne sladkorje – saharozo in glukozo, nastanejo pa še vitamini in encimi. Vse te snovi so potrebne za rast nove rastline, pa tudi mi jih potrebujemo.

V zimskem času so v naših krajih že od nekdaj uživali suho sadje. Poleti so sušili vse, kar je obrodilo, v izobilju in pozimi je to bil pomemben del prehrane. Sušili so jabolka, hruške, slive, breskve, marelice, fige, rozine, nešplje, včasih tudi borovnice. Suho sadje so potem namakali v vodi in naredili pijače, včasih so ga tudi skuhali. Tudi danes lahko posušimo domače sadje, saj imajo sodobni sušilniki termostat, ki ga naravnamo na 42 stopinj C. Suho sadje v sebi ohrani svetlobo sonca in jo oddaja nazaj, ko ga zaužijemo.

Prav posebno mesto v presni prehrani bi morale imeti začimbe. Ravno nanje presnojedci radi pozabijo, saj mislijo, da so začimbe le za kuhanje. Pa ni tako. Začimbe, kot so klinčki, ingver in kardamom, odlično grejejo, tudi če jih samo žvečimo. Lahko pa jih dodamo v sadne kaše, da izboljšamo okus. Začimbe so odlični antioksidanti in njihovi encimi so še močnejši od tistih v zelenjavi in sadju.

Kljub temu menim, da je presna prehrana najboljša poleti in jeseni, pozimi pa si le privoščimo topel čaj in dišečo zelenjavno juho. Nekateri ljudje imajo takšen presežek ognja v sebi, da jim je presna prehrana pisana na kožo, vendar jih ni prav veliko. Drugi pa se moramo ravnati po naravnih ritmih, da ne preutrudimo telesa, namesto da bi ga razbremenili.