DomovZdravje & prehranaPresna hrana pozimi?

Presna hrana pozimi?

Kljub temu da je zima ลพe dolga, so stojnice na trลพnicah bogato obloลพene s pisano paleto raznovrstnega sadja in zelenjave. Niti ฤeลกenj ne manjka, ฤeprav so iz Juลพne Amerike, niti tropskih sadeลพev ni mogoฤe zgreลกiti. Zelenjava se vฤasih zdi ลกe bolj bogata kot poleti. Sredi tega razkoลกja sreฤam prijateljico, ki je ลพe dolgo nisem videla. Vneto nabavlja velike koliฤine juลพnega sadja in mi hiti razlagati, kako nujno je pojesti dovolj naravnega vitamina C. Pohvalim jo, da je lepo shujลกala, pa mi odgovori, da je ลพe dva meseca na surovi hrani in se poฤuti bolje. Le zebe jo in se nikakor ne more ogreti. Ne podloลพeni ลกkornji niti rokavice ne pomagajo.

Sodoben naฤin ลพivljenja in prehranjevanja slej ko prej pusti posledice na poฤutju in zdravju, zato se zatekamo k najrazliฤnejลกim metodam, o katerih pogosto vemo le malo ali pa niฤesar. Ena izmed cvetk je presnojedstvo. Saj ne da bi imela kaj proti temu, nasprotno. To je za mnoge ljudi najbolj uฤinkovit naฤin, da trajno ohranijo zdravje in se izognejo degenerativnim boleznim. Le da je ta naฤin vsaj na zaฤetku malo bolj zahteven, kot se zdi na prvi pogled.

Fige

Vsaka rastlina, vsak sadeลพ ali jedrce ima svoj ลพivljenjski ritem in svojo energijo. S tem seveda ne mislim kalorij. Rastlina se v ฤasu svojega razvoja prilagaja okoliลกฤinam, v katerih ลพivi. ฤŒe ima malo vode, se jo nauฤi skladiลกฤiti, ฤe ลพivi v vroฤem podnebju, se nauฤi hladiti, in obratno. Kadar dobiva iz zemlje malo hranil, se nauฤi uporabljati svetlobo in zrak, ko pa ima vsega dovolj, pa se malo pomehkuลพi โ€“ tako kot mi.

Zelenjava, ki ima velike zelene liste, kot so blitva, solata, zelje ali radiฤ, se prav gotovo ne boji, da bi jo zeblo ali da bo izgubila preveฤ vode. V krajih, kjer ลพivi, je vode dovolj, mraza v ฤasu njene rasti pa ni. Prej bi rekli, da se je ta zelenjava nauฤila premagovati vroฤino. Listi so kot pahljaฤe, ki se ลพe na blagem vetriฤu zanihajo in preลพenejo soparo. Juลพno sadje raste v vroฤih krajih in v ฤasu zorenja ima veliko sonca. Plodove zavaruje z debelo lupino, ki je soฤna in pogosto povoลกฤena, naoljena ali kako drugaฤe zaลกฤitena pred suลกo. Tudi to sadje zna premagovati vroฤino. To so pomaranฤe, limone, mandarine, ananasi, banane, papaje, lubenice, melone in kar je ลกe tropskega sadja. Tudi paradiลพniki in grozdje v tem ฤasu pridejo z drugih koncev sveta, kjer je ta trenutek klima ฤisto drugaฤna kot pri nas. Ali se vam ob tem zdi smotrno jesti tako sadje in zelenjavo ob temperaturah okoli niฤle?

Narava povsod po svetu daje hrano tistim bitjem, ki tam ลพivijo. V vroฤih krajih je zato zelo priporoฤljivo jesti pomaranฤe in limone, saj ฤudovito ohladijo telo in pomagajo premagovati pripeko. Tudi solata in lubenice so odliฤni preganjalci poletne sparine. Kaj pa naredijo v telesu pozimi? ล e bolj ga ohladijo! Ali veste, da Eskimi niso poznali pljuฤnice, dokler jim prijazni Ameriฤani niso prinesli slastnih pomaranฤ iz Kalifornije. Pomaranฤe iz vroฤe Kalifornije hladijo telo โ€“ in to je v mrzlem podnebju Grenlandije nedopustno.

Kaj pa pri nas? Ali v naลกih krajih ni mogoฤe uลพivati dobrobiti presne prehrane vse leto? Seveda je, le malo se je treba pripraviti.

V toplem delu leta izbiramo sadeลพe in zelenjavo, ki zori v tisti sezoni. ลฝe od spomladi spremljamo prve jagode, ฤeลกnje, maline, borovnice, pa tudi regrat, solate, kumare, buฤke โ€ฆ Zelo pomembna so tudi jedrca. Uลพivamo jih lahko preko vsega leta, saj nam ob surovi hrani manjka ลพlahtnih olj, ki so pomembni gradniki celiฤnih membran, ลกe posebej ลพivฤnih celic. Potrebujemo tudi ravnovesje med nasiฤenimi in nenasiฤenimi maลกฤobnimi kislinami. Tu nam jedrca zelo pomagajo. Vsak dan zauลพijemo po eno pest namoฤenih jedrc: mandljev, orehov, leลกnikov, oreลกฤkov makadamije, sonฤniฤnih, buฤnih semen, lana, sezama, konoplje โ€ฆ Semena so prava skladiลกฤa svetlobe in zato nam pozimi ลกe bolj pridejo prav.

Suha jabolka

Pozimi ne smemo pozabiti tudi na druga semena, ki so doma v naลกih krajih in ลกe posebej moฤno grejejo. To so ajda, pลกenica in oves. Ker uลพivamo presno hrano, seveda ne bomo kuhali ajdove kaลกe ali moฤnika, lahko pa naredimo kalฤke. Semena hladno luลกฤene ajdove kaลกe namoฤimo za nekaj ur v vodo, nato odcedimo in pustimo na kroลพniku (ali ลกe bolje v cedilu) ลกe vsaj 12 ur. Na kuhinjskem pultu bo dovolj toplo, le vsaj dvakrat na dan jih oplaknemo z vodo iz pipe, da se ne posuลกijo. Kmalu bodo iz semen pokukali kalฤki, in ko bodo dolgi 2โ€“3 milimetre, jih ลพe lahko zauลพijemo. To je okusna in bogata hrana, poleg encimov in mineralov vsebuje tudi beljakovine, in kar je najbolj pomembno โ€“ greje telo. Ena ali dve ลพlici takลกnih kalฤkov vsak dan bosta pregnali mraz iz prstov in stopal. Podobno uฤinkujejo pลกeniฤni kalฤki. Ti so sladkega okusa in se dobro kombinirajo z orehi in rozinami. Prav posebno ลพito pa je oves. Ali ste vedeli, da oves lahko vzklije pri temperaturi lediลกฤa? Njegova ลพivljenjska energija in moฤ ogrevanja je prav neverjetna. Kalฤki iz ovsa so zelo okusni in jih naredimo enako kot ajdove ali pลกeniฤne. V ฤasu, ko se semena namakajo in potem vzklijejo, se ลกkrob v zrnih razgradi v bolj enostavne sladkorje โ€“ saharozo in glukozo, nastanejo pa ลกe vitamini in encimi. Vse te snovi so potrebne za rast nove rastline, pa tudi mi jih potrebujemo.

V zimskem ฤasu so v naลกih krajih ลพe od nekdaj uลพivali suho sadje. Poleti so suลกili vse, kar je obrodilo, v izobilju in pozimi je to bil pomemben del prehrane. Suลกili so jabolka, hruลกke, slive, breskve, marelice, fige, rozine, neลกplje, vฤasih tudi borovnice. Suho sadje so potem namakali v vodi in naredili pijaฤe, vฤasih so ga tudi skuhali. Tudi danes lahko posuลกimo domaฤe sadje, saj imajo sodobni suลกilniki termostat, ki ga naravnamo na 42 stopinj C. Suho sadje v sebi ohrani svetlobo sonca in jo oddaja nazaj, ko ga zauลพijemo.

Prav posebno mesto v presni prehrani bi morale imeti zaฤimbe. Ravno nanje presnojedci radi pozabijo, saj mislijo, da so zaฤimbe le za kuhanje. Pa ni tako. Zaฤimbe, kot so klinฤki, ingver in kardamom, odliฤno grejejo, tudi ฤe jih samo ลพveฤimo. Lahko pa jih dodamo v sadne kaลกe, da izboljลกamo okus. Zaฤimbe so odliฤni antioksidanti in njihovi encimi so ลกe moฤnejลกi od tistih v zelenjavi in sadju.

Kljub temu menim, da je presna prehrana najboljลกa poleti in jeseni, pozimi pa si le privoลกฤimo topel ฤaj in diลกeฤo zelenjavno juho. Nekateri ljudje imajo takลกen preseลพek ognja v sebi, da jim je presna prehrana pisana na koลพo, vendar jih ni prav veliko. Drugi pa se moramo ravnati po naravnih ritmih, da ne preutrudimo telesa, namesto da bi ga razbremenili.

Marija Koฤevar
Marija Koฤevar
Marija Koฤevar pravi: "Vse, kar vnaลกamo v svoje telo (in nanj) je pomembno". Njen spekter znanja izredno ลกirok, svoj vodnjak modrosti pa zdaj deli tudi z naลกimi bralci. Je avtorica in soavtorica ลกtevilnih knjig o zaฤimbah in zdravilnih rastlinah ter priljubljena predavateljica.

NAJNOVEJล E