Kljub temu da je zima ลพe dolga, so stojnice na trลพnicah bogato obloลพene s pisano paleto raznovrstnega sadja in zelenjave. Niti ฤeลกenj ne manjka, ฤeprav so iz Juลพne Amerike, niti tropskih sadeลพev ni mogoฤe zgreลกiti. Zelenjava se vฤasih zdi ลกe bolj bogata kot poleti. Sredi tega razkoลกja sreฤam prijateljico, ki je ลพe dolgo nisem videla. Vneto nabavlja velike koliฤine juลพnega sadja in mi hiti razlagati, kako nujno je pojesti dovolj naravnega vitamina C. Pohvalim jo, da je lepo shujลกala, pa mi odgovori, da je ลพe dva meseca na surovi hrani in se poฤuti bolje. Le zebe jo in se nikakor ne more ogreti. Ne podloลพeni ลกkornji niti rokavice ne pomagajo.
Sodoben naฤin ลพivljenja in prehranjevanja slej ko prej pusti posledice na poฤutju in zdravju, zato se zatekamo k najrazliฤnejลกim metodam, o katerih pogosto vemo le malo ali pa niฤesar. Ena izmed cvetk je presnojedstvo. Saj ne da bi imela kaj proti temu, nasprotno. To je za mnoge ljudi najbolj uฤinkovit naฤin, da trajno ohranijo zdravje in se izognejo degenerativnim boleznim. Le da je ta naฤin vsaj na zaฤetku malo bolj zahteven, kot se zdi na prvi pogled.
Vsaka rastlina, vsak sadeลพ ali jedrce ima svoj ลพivljenjski ritem in svojo energijo. S tem seveda ne mislim kalorij. Rastlina se v ฤasu svojega razvoja prilagaja okoliลกฤinam, v katerih ลพivi. ฤe ima malo vode, se jo nauฤi skladiลกฤiti, ฤe ลพivi v vroฤem podnebju, se nauฤi hladiti, in obratno. Kadar dobiva iz zemlje malo hranil, se nauฤi uporabljati svetlobo in zrak, ko pa ima vsega dovolj, pa se malo pomehkuลพi โ tako kot mi.
Zelenjava, ki ima velike zelene liste, kot so blitva, solata, zelje ali radiฤ, se prav gotovo ne boji, da bi jo zeblo ali da bo izgubila preveฤ vode. V krajih, kjer ลพivi, je vode dovolj, mraza v ฤasu njene rasti pa ni. Prej bi rekli, da se je ta zelenjava nauฤila premagovati vroฤino. Listi so kot pahljaฤe, ki se ลพe na blagem vetriฤu zanihajo in preลพenejo soparo. Juลพno sadje raste v vroฤih krajih in v ฤasu zorenja ima veliko sonca. Plodove zavaruje z debelo lupino, ki je soฤna in pogosto povoลกฤena, naoljena ali kako drugaฤe zaลกฤitena pred suลกo. Tudi to sadje zna premagovati vroฤino. To so pomaranฤe, limone, mandarine, ananasi, banane, papaje, lubenice, melone in kar je ลกe tropskega sadja. Tudi paradiลพniki in grozdje v tem ฤasu pridejo z drugih koncev sveta, kjer je ta trenutek klima ฤisto drugaฤna kot pri nas. Ali se vam ob tem zdi smotrno jesti tako sadje in zelenjavo ob temperaturah okoli niฤle?
Narava povsod po svetu daje hrano tistim bitjem, ki tam ลพivijo. V vroฤih krajih je zato zelo priporoฤljivo jesti pomaranฤe in limone, saj ฤudovito ohladijo telo in pomagajo premagovati pripeko. Tudi solata in lubenice so odliฤni preganjalci poletne sparine. Kaj pa naredijo v telesu pozimi? ล e bolj ga ohladijo! Ali veste, da Eskimi niso poznali pljuฤnice, dokler jim prijazni Ameriฤani niso prinesli slastnih pomaranฤ iz Kalifornije. Pomaranฤe iz vroฤe Kalifornije hladijo telo โ in to je v mrzlem podnebju Grenlandije nedopustno.
Kaj pa pri nas? Ali v naลกih krajih ni mogoฤe uลพivati dobrobiti presne prehrane vse leto? Seveda je, le malo se je treba pripraviti.
V toplem delu leta izbiramo sadeลพe in zelenjavo, ki zori v tisti sezoni. ลฝe od spomladi spremljamo prve jagode, ฤeลกnje, maline, borovnice, pa tudi regrat, solate, kumare, buฤke โฆ Zelo pomembna so tudi jedrca. Uลพivamo jih lahko preko vsega leta, saj nam ob surovi hrani manjka ลพlahtnih olj, ki so pomembni gradniki celiฤnih membran, ลกe posebej ลพivฤnih celic. Potrebujemo tudi ravnovesje med nasiฤenimi in nenasiฤenimi maลกฤobnimi kislinami. Tu nam jedrca zelo pomagajo. Vsak dan zauลพijemo po eno pest namoฤenih jedrc: mandljev, orehov, leลกnikov, oreลกฤkov makadamije, sonฤniฤnih, buฤnih semen, lana, sezama, konoplje โฆ Semena so prava skladiลกฤa svetlobe in zato nam pozimi ลกe bolj pridejo prav.
Pozimi ne smemo pozabiti tudi na druga semena, ki so doma v naลกih krajih in ลกe posebej moฤno grejejo. To so ajda, pลกenica in oves. Ker uลพivamo presno hrano, seveda ne bomo kuhali ajdove kaลกe ali moฤnika, lahko pa naredimo kalฤke. Semena hladno luลกฤene ajdove kaลกe namoฤimo za nekaj ur v vodo, nato odcedimo in pustimo na kroลพniku (ali ลกe bolje v cedilu) ลกe vsaj 12 ur. Na kuhinjskem pultu bo dovolj toplo, le vsaj dvakrat na dan jih oplaknemo z vodo iz pipe, da se ne posuลกijo. Kmalu bodo iz semen pokukali kalฤki, in ko bodo dolgi 2โ3 milimetre, jih ลพe lahko zauลพijemo. To je okusna in bogata hrana, poleg encimov in mineralov vsebuje tudi beljakovine, in kar je najbolj pomembno โ greje telo. Ena ali dve ลพlici takลกnih kalฤkov vsak dan bosta pregnali mraz iz prstov in stopal. Podobno uฤinkujejo pลกeniฤni kalฤki. Ti so sladkega okusa in se dobro kombinirajo z orehi in rozinami. Prav posebno ลพito pa je oves. Ali ste vedeli, da oves lahko vzklije pri temperaturi lediลกฤa? Njegova ลพivljenjska energija in moฤ ogrevanja je prav neverjetna. Kalฤki iz ovsa so zelo okusni in jih naredimo enako kot ajdove ali pลกeniฤne. V ฤasu, ko se semena namakajo in potem vzklijejo, se ลกkrob v zrnih razgradi v bolj enostavne sladkorje โ saharozo in glukozo, nastanejo pa ลกe vitamini in encimi. Vse te snovi so potrebne za rast nove rastline, pa tudi mi jih potrebujemo.
V zimskem ฤasu so v naลกih krajih ลพe od nekdaj uลพivali suho sadje. Poleti so suลกili vse, kar je obrodilo, v izobilju in pozimi je to bil pomemben del prehrane. Suลกili so jabolka, hruลกke, slive, breskve, marelice, fige, rozine, neลกplje, vฤasih tudi borovnice. Suho sadje so potem namakali v vodi in naredili pijaฤe, vฤasih so ga tudi skuhali. Tudi danes lahko posuลกimo domaฤe sadje, saj imajo sodobni suลกilniki termostat, ki ga naravnamo na 42 stopinj C. Suho sadje v sebi ohrani svetlobo sonca in jo oddaja nazaj, ko ga zauลพijemo.
Prav posebno mesto v presni prehrani bi morale imeti zaฤimbe. Ravno nanje presnojedci radi pozabijo, saj mislijo, da so zaฤimbe le za kuhanje. Pa ni tako. Zaฤimbe, kot so klinฤki, ingver in kardamom, odliฤno grejejo, tudi ฤe jih samo ลพveฤimo. Lahko pa jih dodamo v sadne kaลกe, da izboljลกamo okus. Zaฤimbe so odliฤni antioksidanti in njihovi encimi so ลกe moฤnejลกi od tistih v zelenjavi in sadju.
Kljub temu menim, da je presna prehrana najboljลกa poleti in jeseni, pozimi pa si le privoลกฤimo topel ฤaj in diลกeฤo zelenjavno juho. Nekateri ljudje imajo takลกen preseลพek ognja v sebi, da jim je presna prehrana pisana na koลพo, vendar jih ni prav veliko. Drugi pa se moramo ravnati po naravnih ritmih, da ne preutrudimo telesa, namesto da bi ga razbremenili.