Naj poleg ostalih živil na vaši mizi najdejo mesto tudi čebelji pridelki

Le kdo ne pozna čebel, drobnih marljivih žuželk, ki neutrudno letajo s cveta na cvet, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah. Bogastvo naše domovine se kaže tudi v temu, da iz našega območja izvira in na njem živi avtohtona čebelja rasa, ki jo imenujemo kranjska čebela ali sivka. Četudi se nam na prvi pogled to morda ne zdi omembe vredno, pa prisotnost čebel v naravi in njihovo delo predstavljata nepogrešljiv člen pri pridelavi hrane, kar je izrednega pomena za celotno človeštvo. Verjetno ste že slišali znameniti rek, ki ga pripisujejo svetovno znanemu matematiku in fiziku Albertu Einsteinu, ki naj bi dejal: »Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi …« Najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu je prav v opraševanju različnih rastlin in čebele so med vsemi opraševalci rastlin najpomembnejše. V različnih strokovnih virih lahko zasledimo, da je vrednost opraševanja od 15- do 30-krat večja, kot je vrednost vseh čebeljih pridelkov skupaj. Čebelam se tako lahko zahvalimo za rastlinsko raznovrstnost v naravi, pa tudi za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani. Od opraševanja čebel so v največji meri odvisna sadna drevesa, kot so jablane, breskve, češnje ipd., saj čebele oprašijo kar 70–80 odstotkov cvetov. Enako velja tudi za poljedelske kulture, kot so ajda, facelija, detelja, oljna ogrščica, sončnice, in tudi nepogrešljive vrtnine, ki se znajdejo na naši mizi, na primer fižol, paradižnik, kumare, buče itd. Od kakovosti oprašitve sta odvisna tako količina kot tudi kakovost pridelkov.

Čebele
Foto Franc Šivic

Uživajmo lokalne čebelje pridelke

V današnjem času se trgovske police šibijo pod pridelki in izdelki različnega porekla, ki nas mamljivo vabijo k nakupu. Ali se kdaj vprašate, od kod izvirajo na pogled slastne vabljive rdeče jagode in kako so bile pridelane? Zavedni potrošniki iz dneva v dan večjo pozornost namenjajo prav znanemu poreklu živil in načinu pridelave. Izrednega pomena za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja je prav uživanje lokalno pridelane hrane iz domačega okolja. Takšna živila pridejo tako rekoč neposredno na naš krožnik in niso izpostavljena dolgim transportnim potem, med katerimi izgubljajo svojo biološko vrednost. Zaradi kratkih transportnih poti se v živilih, predvsem v sadju in zelenjavi, ohranijo vitamini in minerali, ki krepijo naš organizem in so življenjskega pomena za naše telo. Tudi kakovost čebeljih pridelkov se z dolgimi transportnimi potmi in nepravilnim skladiščenjem občutno slabša, zato je najbolje, če jih uživamo čim bolj sveže. Uživanje živil iz nedomačega okolja poveča tudi tveganje za pojav alergij, ki so v zadnjem času dokazano v porastu tako pri odraslih ljudeh kot tudi otrocih. Samooskrba s hrano je v Sloveniji izredno nizka, zato z uživanjem lokalno pridelanih živil izražamo tudi podporo slovenskemu kmetijstvu, poleg tega pa tako prispevamo tudi delček k skrbi za okolje, v katerem živimo.

Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na darove iz čebeljega panja, ki so resnično vsak zase svet v malem. Čebelji pridelki so edinstvena živila, ki so široko uporabna v različne namene, tako v kulinariki, kozmetiki pa tudi ljudski medicini, in tudi zanje velja, da je najbolje, če jih uživamo iz domačega okolja. Obstaja nešteto receptov, kako uporabljati različne čebelje pridelke v vsakdanjem življenju. Naj čebelji pridelki, poleg zelenjave in sadja, najdejo prostor tudi na vaši mizi.

Nekaj zanimivosti:

  • V naši prehrani lahko med popolnoma nadomesti konzumni sladkor, saj poleg sladkorjev vsebuje več bioaktivnih snovi, ki jih naš organizem potrebuje. Med lahko uživamo kot samostojno jed ali za slajenje čaja in kave ter pri pripravi tako mesnih kot zelenjavnih jedi in sladic.
  • Pri pripravi jedi izbiramo take mehanske in toplotne postopke, da v živilih ohranimo čim več snovi, ki jih naše telo potrebuje. Za med velja, da ga ne segrevamo na več kot 40 °C in da ga v jed raje dodamo po toplotni obdelavi živil. Ker je med zaradi visoke vsebnosti fruktoze slajši od sladkorja, ga v receptih s sladkorjem uporabljamo kar za tretjino manj.
  • V Sloveniji pridelujemo vrste medu višje kakovosti z zaščitenim geografskim poimenovanjem, priznanim na ravni Evropske unije. Zaščiteno geografsko poreklo nosita Kočevski gozdni med in Kraški med, zaščiteno geografsko označbo pa Slovenski med. Več na www.slovenskimed.si.

Nataša Lilek, svetovalka specialistka za varno hrano pri JSSČ

Prihaja čas maškar

Zimsko obdobje je čas, ko je človek bolj kot navzven, obrnjen vase, v svoje notranje življenje, tudi v družino, v njeno intimo in dinamiko. V tem času ljudje pogosto več in globlje razmišljamo o moralnosti, socialnosti, o življenjskih vrednotah, principih, ki jih v tako poglobljenih razmišljanjih tudi lažje ozavestimo.

Mesec februar je poleg lepih zimskih doživetij skupaj z otroci tudi dobra priložnost in pravi trenutek za starše, da se ustavimo in, po vseh obdarovanjih minulega prazničnega časa ter dobrih željah, kaj vse dobrega in bogatega, zdravega in veselega si za naslednje leto želimo, premislimo in ocenimo, ali otroka vzgajamo tako, da bodo te dobre želje lahko tudi padle na plodna tla. Ali sami živimo v skladu s tistimi vrednotami, ki predšolskemu otroku omogočajo starosti primerno samostojnost, interes in veselje do življenja ter zmožnost v različnih življenjskih situacijah ustrezno reagirati? No, tokrat se želim dotakniti predvsem pustovanja, ki za predšolskega otroka pomeni nekaj povsem drugega kot za odraslo osebo.

Maškare

O tem sem se pogovarjala z gospo Paulo Miljević, dolgoletno waldorfsko vzgojiteljico, ustanoviteljico dveh waldorfskih vrtcev, nekoč  mentorico številnim študentkam waldorfske pedagogike.

Ob prijateljskih  srečanjih se pogosto dotakneva tudi vsebin o vzgoji predšolskih otrok in hvaležna sem, da je vedno pripravljena z mano nesebično podeliti tako svoje znanje kot tudi neprecenljive in konkretne izkušnje, ki se vedno znova kažejo kot izjemno uspešne, uporabne ter navdihujoče.

Vezano na pustovanje in maškare mi je povedala, da otroci zelo razlikujejo, kadar se oni sami med igro oblečejo v neko vlogo (nase nadenejo kakšne kose blaga, kake trakove itd., kakšne druge posebne obleke) in s tem privzamejo kakšno vlogo, in med maškarami. Zgoraj opisano za otroka ni maškara. Zanj so to pripomočki oz. nekaj, kar jih pripelje v stanje in počutje, ko otrok zase reče, da je sedaj dimnikar, voznik formule ena, pek, kralj, vesoljček itd. Paula Miljević še pravi, da so maškare za otroka nekaj tujega. Še prav posebej je temu tako, če otrok gleda pobarvane obraze ali še celo maske, poveznjene preko obraza (da obraz ni živ, ni človeški). Otroci mask v resnici ne marajo. To, kar je otrokom pri maškarah všeč, je to, da je praviloma prisotnih veliko barv, da so maškare lahko zelo glasne, da se sme vpiti, kričati ali pa vsaj glasno govoriti, skratka – biti iz sebe. Otroku je torej všeč množica vtisov, ki pa ga živčno vznemirijo. Otrok sicer reče: »Všeč mi je ta in ta maškara«, v resnici pa čuti, kaj je tisto ozadje, ki ga maškara sporoča. Zgodba je podobna, kadar je maškara grozljiva, strašna. Nekdo se je recimo oblekel v mesarja ter si belo oblačilo pobarval rdeče (da je videti, kot bi bilo krvavo), v rokah pa za povrh drži še nož. Otrok se take maske ne bo bal zato, ker bi se bal noža in krvi, ampak se je boji zaradi tistega, kar klanje predstavlja – boji se jemanje življenja. Kadar otrok reče, da se te ali one maškare boji, je treba pravzaprav pomisliti na to, kaj tisto, česar se je otrok ustrašil. Pri odraslih je ob pustu včasih aktualno, da drug drugega prestrašimo ali pa morda  hočemo izživeti nekaj, kar je v našem notranjem življenju sicer prisotno, pa tega ne upamo izraziti. Smisel maškar je za odrasle predvsem to, da se lahko zamaskiramo tako, da smo neprepoznavni in kot taki počnemo stvari, ki si jih drugače niti slučajno ne bi privoščili, ker si jih preprosto ne bi upali. Otrok pa maškare doživlja drugače kot odrasli.

Pust

Starši se vezano na pustovanje tudi različno opredeljujejo. Nekateri menijo, da je pustovanje nekaj, brez česar njihov otrok lahko živi in se bo v to lahko vključeval takrat, ko bo malo starejši, ko bo lahko to bolje razumel. Spet drugi mislijo, da bodo malčku sicer omogočili pustovanje, ampak pod nadzorovanimi pogoji pri sebi doma. Morda se bo zbralo nekaj družinic in tako se bodo odrasli in otroci skupaj našemili. Tako otroci ne bodo izpostavljeni vtisom, ki jih starši zanje ne želijo. Nekateri starši se bodo odločili za pustovanje, kjer bodo našemljeni samo otroci. To so lahko kakšne take prireditve, ki so načrtovane in vodene pod okriljem kake organizacije, kjer se zavedajo, da kakšne grozljive maske pač niso zaželene (hudiči, okrvavljeni liki …), ker bi lahko prestrašili otroke. Spet tretji pa bodo menili, da to ni nič posebnega, da njihovemu otroku to ne bo nič škodilo, ker je otrok inteligenten in razume, da ni vse skupaj nič hudega, zato gre lahko z njimi na pustno parado. Prepričani so, da se bo otrok ob njih počutil zavarovanega in da se mu ne bo zgodilo nič hudega. Nekateri starši tudi menijo, da so v življenju tudi sicer določene situacije, v katerih se bo otrok bal in da je dobro, da se z njimi nauči soočati. Obstaja torej več različnih pogledov, kako starši vidijo pomen pusta za svoje predšolske otroke. Jasno je, da se samo starši lahko odločajo, katera možnost je za njihovega otroka najprimernejša, hkrati pa velja poudariti tudi to, da so potem tudi polno odgovorni za to, kakšno doživetje bo otrok imel. Ali bo po pustovanju imel nočne more ali jih ne bo imel, ali bo začel ponovno lulati v posteljo ali ne itd.

Tudi v naši skupini predšolskih otrok se vsako leto odločimo za pustovanje. Ker sva obe s sodelavko, gospo Majo Korošec, waldorfski vzgojiteljici, se vedno odločiva za pustovanje, ki ga waldorfska pedagogika utemeljuje kot primernega za  predšolske otroka. Naši prostori se ta dan spremenijo v pekarno, zlatarno, mizarsko delavnico, morda šiviljsko delavnico. Otroci potem ta dan predstavljajo njim zanimive poklice. Otroci svoje izdelke odnesejo domov in so nanje zelo ponosni, le od izdelkov iz pekarne ostane bore malo, saj do odhoda domov pojemo že skoraj vse flancate in pečene miške.

Ostroci in pust

Material, iz katerega otroci šivajo, delajo zlatarske umetnine, je naraven (blago, filc, volna, lesene perlice, deščice, žeblji), surovine za peke in slaščičarje pa so tudi izključno ekološkega izvora, kakor seveda vsa vsakodnevna prehrana. Za nekatere otroke je posebno zanimiv poklic mizarja, zanimivo pa je to, da se zanj pogosto navdušijo tisti otroci, ki doma še niso dobili v roke kladiva in žebljev. Tako kot samo pustovanje je za otroke razveseljujoče tudi to, da doma skupaj s starši  sešijejo ustrezno delovno opremo za omenjene poklice: Predpasnik in kapo za peka, haljo ali predpasnik ter pokrivalo za mizarja, nekaj malega za zlatarja … Trud staršev ob tem dogodku bistveno doprinese k doživetju pusta in veselju ob njem, hkrati pa otroka vzgaja v duhu »naredimo si sami« in ne »tecimo v trgovino«.

So različni nadomestki obroka res to, kar trdijo, da so?

Dopolnila beljakovin v prahu niso noben bavbav, pravzaprav so lahko zelo priročen in v primeru sirotke nadvse zdrav primer hrane. Dober izolat ali koncentrat sirotke postreže s preko 90 % čistih beljakovin, je praktično brez ogljikovih hidratov (sladkorja nasploh), vsebuje pa tudi zelo malo maščob. Kot prehranski strokovnjak bi takšen produkt absolutno podprl in ga priporočil svojim strankam.

Beljakovinski napitek nadomestilo obroka

Vendar pa na trgu obstaja kar precej različnih nadomestkov obroka, ki so po sestavi nemalokrat podobni kar navadnemu mleku. Večinoma jih sestavlja posneto mleko (90 %), v njih najdemo še mlečne beljakovine (8 %), manj masten kakav v prahu (1,5 %) …

9/10 takega izdelka torej predstavlja navadno mleko v prahu! V lični embalaži se torej prodaja močno poveličano čokoladno mleko, ki poleg dobre mere beljakovin (50 gramov na stekleničko) vsebuje še kar dve jušni žlici sladkorja (20 gramov).

Če povzamem: Merila, da je hrana vse, kar v sebi nosi nekakšno kalorično vrednost, teoretično pije vodo. Ampak po takšnih merilih bi hrana bila tudi stiropor. No, lepo prosim, da takšnega merila res ne sprejmemo. Svojo hrano raje ocenjujmo po količini hranil, ki jih določeno živilo lahko ponudi v naravnem stanju.

Nikoli mi ne bo jasno, zakaj bi nekdo v dobri veri zavračal, ali, huje, nadomeščal blaginjo matere Narave. In tovrstni izdelki, ki sem se jih dotaknil zgoraj, niso popolnoma nič drugega kot navadni triki, iluzije. Skratka, okrog njih je veliko pompa in blišča – a le do takrat, ko človek ne razkrije plitkega ozadja.

Ne pozabite, da brokoli ne potrebuje oglaševanja, pa vsi vemo, kako zdrav je. Prav tako sardine, olive, kislo zelje, borovnice in kopica drugih čudovitih živil, ki jih je v zadnjem času različna »super hrana« kar malo zasenčila. Če že smo to, kar jemo, ne bodimo nenaravni, manjvredni in domišljavi.

Hemoroidi – naravna pomoč pri težavah z zlato žilo

Hemoroidi, pravimo jim tudi zlata žila, so nabrekla tkiva v steni danke in zadnjika, ki vsebujejo vene. Hemoroidi se lahko vnamejo, lahko zakrvavijo ali pa se povečajo in štrlijo navzven. Tiste hemoroide, ki nastanejo v zadnjiku, imenujemo notranji hemoroidi, tiste, ki štrlijo navzven, pa zunanji.

Hemoroidi lahko nastanejo zaradi pogostega napenjanja ob odvajanju blata, ob zapeki pa se stanje lahko le še poslabša. Veliko ljudi danes uživa močno predelane hrane z malo balastnimi snovmi. Posledica tega je manjša količina trdega blata, ki se po črevesju pomika s težavo in počasi. Kombinacija trdega blata in napenjanja pa je najboljša pot do hemoroidov.

Sicer lahko hemoroidi nastanejo tudi zaradi bolezni jeter, ki povzročijo dvig tlaka v portalni votlini.

Simptomi

Hemoroidi navadno zakrvavijo po odvajanju blata – krvava sta lahko tako blato kot toaletni papir. Včasih je lahko krvava tudi voda v straniščni školjki. Količina krvi je navadno majhna in le redko lahko pride do večje izgube krvi ali anemije.

Hemoroide, ki štrlijo iz zadnjika navzven, je treba s prstom nežno potisniti nazaj, včasih se to zgodi kar samo od sebe. Hemoroid lahko tudi oteče in boli, če njegovo površino grobo drgnemo ali če v njem nastane krvni strdek. Redkeje hemoroidi izločajo sluz in dajejo občutek, da danka ni popolnoma izpraznjena.

Diagnozo hemoroidov lahko zdravnik postavi že z ogledom zadnjika in danke. S pomočjo anoskopije in sigmoidoskopije pa izključujemo resnejše težave, na primer tumor.

Zdravljenje

Zdravljenje hemoroidov je potrebno samo, če ti povzročajo simptome. Pomaga, če uživamo mehčalce blata, saj ti pomagajo odpraviti zapeko in napenjanje ob odvajanju. Krvaveče hemoroide lahko zdravijo z vbrizganjem snovi, ki z brazgotinjenjem tkiva zapre vene (skleroterapija).

Velike notranje hemoroide ali hemoroide, pri katerih skleroterapija ni uspešna, zdravijo tako, da jih podvežejo z gumijastimi obročki. Podvezani hemoroid se zvije in nato brez bolečin odpade.

Hemoroide lahko uničijo tudi z laserjem, infrardečim sevanjem ali električnim tokom. Če je tovrstno zdravljenje neuspešno, je potrebna operacija.

Pri bolečih hemoroidih sicer pomagajo tudi tople sedeče kopeli, mazila, obkladki.

Stranišče in hemoroidi

Naravna pomoč pri hemoroidih

Da hemoroidov ne dobimo, se moramo izogibati zaprtju. Na to lahko močno vplivamo z zdravo prehrano, ki vsebuje veliko vlaknin in seveda rednim gibanjem. Če se hemoroidi vseeno pojavijo, pa si lahko pomagate tudi s katerim od naštetih zelišč.

Virginski nepozebnik

V lekarni lahko kupimo izvleček iz nepozebnika in ga s kosmom vate ali tkanine nanesemo na prizadeto mesto. Virginski nepozebnik pri težavah s hemoroidi priporoča veliko zeliščarjev. Nepozebnik pomaga blažiti bolečino, zmanjšuje zatekanje in vnetje pri hemoroidih. Prav tako zmehča in hladi predel okrog anusa.

Bodeča lobodika

Tako kot virginski nepozebnik, tudi bodeča lobodika pomaga pri hemoroidih. Vsebuje namreč snovi, ki krepijo mišično steno vene in povečujejo njeno prožnost. Kri tako pravilno kroži in se ne zadržuje. Bodeča lobodika pomaga blažiti bolečino in zmanjšuje zatekanje.

Divji kostanj

Tudi divji kostanj krepi vene. Večina ga najbrž pozna za zdravljenje krčnih žil, vendar je v veliko pomoč tudi pri težavah s hemoroidi. Priporočamo vam, da si obolelo mesto namažete s kremo, narejeno iz izvlečka divjega kostanja.

Kamilica

Kamilico sicer priporočajo za vse vrste težav, saj učinkuje tako proti vnetjem kot tudi proti okužbam. Skuhajte kamilični čaj, ga precedite, nato pa čaj popijte ali ga uporabite za obkladke.

Kakav – pravo bogastvo hranilnih snovi

Kakav, znan tudi kot “hrana bogov,” je že tisočletja cenjen zaradi svojega bogatega okusa in številnih koristi za zdravje. Uporablja se kot osnovna sestavina za čokolado, vendar je v svoji surovi obliki veliko več kot le sladica. Pravi kakav se ponaša s številnimi pozitivnimi lastnostmi – vsebuje veliko naravnih antioksidantov, vitaminov in mineralov ter pomlajuje.

Kakav namesto zlata

Azteki in Maji so tako zelo cenili kakavova zrna, da so jih namesto zlata uporabljali za plačilno sredstvo. Španski osvajalec Cortez je bil najverjetneje prvi, ki je v Evropo prinesel čokolado. Kakavov napitek je opisal kot božansko pijačo, ki krepi telo in premaguje utrujenost.

Ko so Cortez in njegovi pomočniki prvič srečali Azteke, so bili osupli nad tem, kako velike količine kakavovih semen je imel azteški vladar Montezuma. Pričakovali so namreč, da bodo našli zlato, vendar so našli le kakavova zrna. Vladar naj bi po nekaterih zapisih v svojih skladiščih hranil približno 960 milijard kakavovih zrn.

Kakav se je iz Španije potem razširil v Francijo, na Nizozemsko, v Anglijo, Belgijo in Italijo. Avtohtoni ameriški prebivalci so vedno imeli raje grenak okus čokolade, šele Evropejci so mu začeli dodajati predelan trsni sladkor.

Kaj je kakav?

Kakav se pridobiva iz semen kakavovca (Theobroma cacao), ki raste v tropskih območjih Srednje in Južne Amerike ter zahodne Afrike. Kakavova zrna se fermentirajo, posušijo, pražijo in nato zmeljejo v kakavov prah, maslo ali čokolado. Surovi kakav, ki ni bil obdelan s toploto, ohranja večino svojih hranilnih snovi in antioksidantov.

Kakavova zrna v plodu

Kakav za zdravje

Kakav je vsebuje hranial, ki prinašajo številne koristi za zdravje. Je bogat vir antioksidantov ter drugih spojin, ki ugodno vplivajo na naše telo.

1. Bogat vir antioksidantov

Kakav je eden najbogatejših virov antioksidantov na svetu, vključno s flavonoidi, polifenoli in katehini. Antioksidanti pomagajo nevtralizirati proste radikale v telesu, kar zmanjšuje tveganje za kronične bolezni, kot so rak, bolezni srca in nevrodegenerativne bolezni. Redno uživanje kakava lahko pomaga ohranjati celice zdrave in zmanjšati oksidativni stres.

2. Podpora zdravju srca

Flavonoidi v kakavu izboljšujejo delovanje krvnih žil, zmanjšujejo krvni tlak in izboljšujejo prekrvavitev. Študije so pokazale, da redno uživanje kakava lahko zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni, kot so srčni infarkt in kap. Poleg tega kakav pomaga uravnavati raven holesterola, kar dodatno prispeva k zdravju srca.

3. Izboljšanje razpoloženja

Kakav vsebuje spojine, kot so teobromin, feniletilamin in serotonin, ki pomagajo izboljšati razpoloženje in povečati občutek sreče. Teobromin deluje kot blag stimulans, ki lahko poveča raven energije in izboljša osredotočenost, medtem ko feniletilamin in serotonin spodbujata občutek sreče in zadovoljstva.

4. Podpora možganski funkciji

Antioksidanti in flavonoidi v kakavu izboljšujejo prekrvavitev možganov, kar lahko izboljša kognitivne funkcije in spomin. Redno uživanje lahko pomaga zaščititi možgane pred staranjem in zmanjšati tveganje za nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

5. Krepitev imunskega sistema

Kakav vsebuje minerale, kot so cink, železo, magnezij in kalij, ki so ključni za delovanje imunskega sistema. Ti minerali podpirajo proizvodnjo in delovanje imunskih celic, kar pomaga telesu pri boju proti okužbam in boleznim.

Kakav z vseh vidikov pozitivno vpliva na srce

Azteki so kakav pogosto imenovali kar srčna kri, saj spodbuja delovanje srčno-žilnega sistema, odpira naša srca na vseh ravneh (dobesednem, metafizičnem in duhovnem smislu) in v nas prebuja naravne občutke ter našo intuicijo poveže z materjo Naravo.

Hranila v kakavu

Antioksidanti

Kakav vsebuje več antioksidantov kot katerokoli drugo živilo na svetu – celo več kot borovnice, rdeče vino, jagode acai in goji skupaj.

Magnezij

Kakavu lahko brez kakršnekoli slabe vesti pripišemo lastnosti živila z največjo vsebnostjo magnezija. Magnezij skrbi za zdravo srce, krepi delovanje možganov, blaži menstrualne krče, krepi kosti ter skrbi za prožnost telesa. Če je v telesu dovolj magnezija, je boljši pretok krvi, kisika in hranilnih snovi.

Železo

V zrnih najdemo tudi precej železa, ki je ključni element v prehrani vsakega posameznika. Sestavlja namreč hemoglobin, ki po krvi prenaša kisik. Če v krvi ni dovolj kisika, lahko pride do slabokrvnosti.

Krom

Krom je mineral, ki pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi. Pomanjkanje kroma lahko nadomestimo tudi s pomočjo kakava.

Mangan

V nejm najdemo tudi kar nekaj mangana, ki pomaga železu pri oskrbi krvi s kisikom ter sodeluje pri proizvodnji hemoglobina.

Kakavovec in plodovi

Cink

Cink je ključen mineral, ki skrbi za optimalno delovanje imunskega sistema, jeter, trebušne slinavke, spolnih žlez in kože. Prav tako sodeluje v številnih encimskih reakcijah v telesu. Cink je biološko razpoložljiv pod pogojem, da je telo očiščeno težkih kovin.

Baker

Baker med drugim pomaga ohranjati zdravo kri in krepi odpornost.

Vitamin C

Vitamin C najdemo le v presnem kakavu, saj se s toplotno obdelavo izgubi ves ta dragoceni vitamin.

Maščobne kisline omega 6

Te esencialne maščobne kisline pri toplotni obdelavi čokolade postanejo žarke in zato v telesu povzročajo vnetja. Prav zato je tako zelo pomembno, da ga uživamo v surovi in neobdelani obliki.

Anandemid

Anandemid je endorfin iz skupine kanabinoidov, ki ga telo proizvaja po telesni aktivnosti. Najdemo pa ga samo v kakavu. Znan je tudi kot spojina sreče, saj se sprošča takrat, ko se dobro počutimo.

Feniletilamin

Feniletilamini so skupina kemičnih snovi, ki jih telo proizvaja, ko se zaljubimo. Te spojine so torej eden od glavnih razlogov, zakaj ljudje povezujemo ljubezen in čokolado. Poleg tega feniletilamini pomembno vplivajo tudi pri koncentraciji in pozornosti.

Triptofan in serotonin

Triptofan je esencialna aminokislina, ki ugodno vpliva na naše razpoloženje, kar nekaj pa jo najdemo prav v kakavu. Triptofan je zelo pomemben za proizvodnjo serotonina, pomembnega živčnega prenašalca. Serotonin pa je tisti, ki odpravlja stanje tesnobe in nam pomaga, da se bolj uspešno zoperstavljamo stresu.  Triptofan je zelo občutljiv na visoke temperature (pri visokih temperaturah se poškoduje njegova struktura). Zato priporočamo uživanje presnih kakavovih zrn.

Vlaknine

Vsebuje tudi velik delež topnih prehranskih vlaknin, ki dobro vplivajo na naš prebavni sistem – čistijo črevesje in spodbujajo peristaltiko. Kakavova zrna lahko zobamo cela, jih zdrobimo ali zmeljemo v fin prah.

Kako vključiti kakav v prehrano?

Kakav je vsestranska sestavina, ki jo lahko uporabljate v številnih jedeh in pijačah. Tukaj je nekaj idej, kako ga lahko enostavno vključite v svojo prehrano. Ne pozabite, da je surovi kakav bolj grenkega okusa, zato z njim vsaj na začetku ne pretiravajte.

1. Smoothiji in napitki

Dodajte žlico surovega kakava v svoj najljubši smoothie ali napitek za bogat čokoladni okus in dodaten odmerek antioksidantov. Dobro se ujema s sadjem, oreščki in mlečnimi izdelki, kar omogoča pripravo okusnih in zdravih napitkov.

2. Peka

Uporabite kakav v prahu pri peki tort, piškotov, mafinov in drugih slaščic. Nadomestite z njim del moke ali sladkorja in s tem zmanjšate vsebnost sladkorja in dodate bogat čokoladni okus.

3. Vroča čokolada

Pripravite si skodelico vroče čokolade z uporabo surovega kakava, rastlinskega mleka in naravnega sladila, kot sta med ali javorjev sirup. Takšna topla čokolada je veliko bolj zdrava kot komercialne različice, polne sladkorja in umetnih dodatkov.

4. Čokoladni preliv

Naredite si domač čokoladni preliv za sladoled, palačinke ali jogurt z mešanjem surovega kakava, kokosovega olja in medu. Ta preliv je naravno sladek in poln antioksidantov.

5. Energijske kroglice

Naredite si energijske kroglice z mešanjem surovega kakava, ovsenih kosmičev, datljev in oreščkov. Takšne kroglice so odličen prigrizek, poln energije, ki ga lahko vzamete s seboj na pot.

Ohrovtove sarme z gobovim nadevom in slastno paradižnikovo omako

Sarme lahko naredimo tudi brez kislega zelja. Za ovijanje malih paketkov se zelo dobro obnese ohrovt, ki je ena mojih najljubših zimskih zelenjav. Ima odličen okus, vsebuje ogromno vitamina C in dobro preživi zimski čas.

Ohrovtove sarme

Sestavine za 4 osebe:

  • 12 ohrovtovih listov
  • 100 g parboiled riža
  • 1 jušna žlica gheeja
  • 250 g šitak, drobno nasekljanih
  • 2 stroka česna
  • 1 jajce
  • Nekaj vejic timijana
  • Drobno nasekljan peteršilj
  • Sol in poper

Za paradižnikovo omako:

  • Sofrito
  • 6 suhih paradižnikov, ki jih namočimo v topli vodi za pol ure
  • 100 ml paradižnikove omake
  • Sol le po potrebi

Priprava:

  1. Pečico ogrejemo na 250 stopinj
  2. Ohrovtovim listom izrežemo sredinsko, olesenelo steblo. Na štedilnik postavimo lonec s slano vodo in jo zavremo. Nato vanjo položimo ohrovtove liste in kuhamo 5 minut. Z lopatko ga poberemo iz vode in nežno položimo na cedilo, da se listi ne polomijo. Vodo od kuhanja ohrovta prihranimo, da bomo z njo lahko zalili jed.
  3. V globoki ponvi stopimo ghee. Nanj stresemo drobno narezane šitake in jih na hitro opražimo, da se zmehčajo. Po potrebi dolijemo malo ohrovtove vode.
  4. Začinimo z iztisnjenim česnom, timijanovimi lističi, peteršiljem, poprom in malo soli (Pozor, ohrovtova voda je že slana).
  5. Odmaknemo z ognja, primešamo surov riž in z vilico stepeno jajce.
  6. Pripravimo sofrito po receptu iz Leksikona.
  7. Namočene suhe paradižnike drobno narežemo in primešamo sofritu.
  8. Zalijemo s 100 ml paradižnikove omake in po potrebi dodamo še ohrovtovo vodo.
  9. Dušimo nekaj minut, nato omako rahlo ohladimo, jo zlijemo v posodo mešalnika in gladko zmeljemo.
  10. Na desko položimo ohrovtov list tako, da je prerezana stran obrnjena proti nam. Na sredino lista položimo žlico nadeva in navznoter zapognemo levo in desno stran lista. Prerezano stran stisnemo skupaj, jo položimo preko nadeva in oblikujemo sarmico.
  11. Sarme zložimo v štirioglat model z odprto stranjo navzdol. Prelijemo s paradižnikovo omako, ki mora biti srednje gosta oziroma redka.
  12. Pekač postavimo v pečico in pečemo 25 minut.
  13. Sarme pojemo s skledo solate in kosom polnozrnatega kruha.

Tofu, tempeh in sejtan – odlična popestritev zdravega jedilnika

Danes o tem, kaj naj bi bilo zdravo in kaj ne, poteka veliko debat. No, kakorkoli. Pomembno je, da je hrana, ki jo uživamo, čim bolj nepredelana, naravna, živa. Tokrat vam predstavljamo tofu, sejtan in tempeh; tri visoko beljakovinska živila rastlinskega izvora, s katerimi lahko odlično popestrite svoj jedilnik.

Tofu

Tofu

Tofu lahko opišemo kot prvovrstno živilo iz soje. Bogat je z železom, kalcijem in beljakovinami ter vsebuje malo maščob in natrija. Tofu je bele barve, po teksturi pa je podoben siru iz kravjega mleka. Narejen je iz sesirjenega sojinega mleka, ki ga nato oblikujejo v kocke. Za sirjenje uporabljajo kalcijev klorid. Lahko ga tudi dimijo. Poleg tega je tofu izjemno lahko prebavljiv.

Naše telo skoraj ves holesterol, ki ga potrebuje, proizvede samo, odvečni holesterol iz napačne prehrane pa se vgrajuje v stene arterij, ki dovajajo kri v srčno mišico. Zaradi teh sprememb na ožilju se zmanjša ali celo onemogoči zadostno prekrvavitev srčne mišice.

Če želimo preprečiti nastajanje oblog na ožilju, je pomembno, da ugotovimo, kakšno je razmerje med dobrim (ta prenaša holesterol po krvi) in slabim (ta se nalaga na stene arterij) holesterolom v krvi. Če imamo povišan holesterol v krvi, lahko svoj jedilnik popestrimo tudi s tofujem. Tofu je prav tako odličen nadomestek za vse, ki ne uživate mesa in želite poskrbeti za višji vnos beljakovin oziroma od časa do časa obogatiti svojo prehrano.

Tempeh

Tempeh

Tempeh je kruhu podoben fermentiran izdelek iz soje. Lahko ga popečemo ali si ga privoščimo kot prigrizek.

Za pripravo tempeha sojina zrna čez noč namočijo, nato kuhajo približno 30 minut, zatem pa dodajo še izbrano vrsto žlahtne plesni. Po 48 urah je tempeh pripravljen. Nekoč so tempeh uživali predvsem prebivalci Indonezije.

Tempeh vsebuje fitokemikalije, kot so izoflavoni in saponini. S fermentacijo se struktura izoflavonov v soji popolnoma ohrani. Določene raziskave nakazujejo, da naj bi bili izoflavoni v pomoč ženskam pri blaženju simptomov menopavze. Sojine beljakovine in izoflavoni iz tempeha naj bi tudi zmanjševali tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja in nekaterih vrst raka.

Tempeh prav tako vsebuje saponine, spojine z močno biološko aktivnostjo – saponini so med drugim tudi močni naravni antibiotiki. Saponini naj bi delovali protirakavo.

Tempehov okus spominja na orehe in gobe. Lahko ga narežemo na kose in na hitro popečemo, dokler ne dobi zlato-rjave skorjice. Uporabimo ga v juhah, solatah in sendvičih.

Tako kot pri tofuju, bodite tudi pri nakupu tempeha pozorni na njegovo pridelavo – tempeh naj bo narejen iz gensko nespremenjene soje.

Sejtan

Sejtan

Sejtan, ki ga imenujemo tudi pšenično meso, je med ljudmi, ki ne uživajo mesa, precej priljubljeno beljakovinsko živilo rastlinskega izvora. O sejtanu na primer pišejo že več tisoč let stari budistični, japonski in etruščanski zapisi.

Gre za toplotno obdelan gluten, ki na 100 gramov vsebuje več kot 20 % beljakovin. Zaradi visoke vsebnosti beljakovin je sejtan primeren za športnike oziroma vse, ki imajo potrebo po večji količini beljakovin.

Tako tofu kot sejtan in tempeh so odlična popestritev katerekoli zdrave prehrane. Zelo pomembno je, da znamo vedno prisluhniti svojemu telesu ter mu zagotoviti vsa potrebna hranila. Pri tem je najbolje, da se ravnamo kar po načelu Michaela Pollana, ki pravi: »Če določenega živila ne bi prepoznala vaša babica, potem ga ne jejte.«

Torej, uživajte nepredelana in naravna živila, ohranite zmernost pri vsem, kar pa se tiče izdelkov iz soje, pa glejte na to, da ti niso bili narejeni iz gensko spremenjene soje.

Naj vas vetrovi ne spravijo v zadrego

Ali tudi vam pogosto nagajajo vetrovi? Naj vam ne bo nerodno, spuščanje vetrov je del normalnega delovanja človeškega telesa. Zdravemu človeku pravzaprav »uidejo« okoli 14-krat na dan. Le včasih, običajno zaradi prehrane, postanejo neprijetni (lahko pa so tudi znamenje zdravstvenih težav). Proti vetrovom, napenjanju in napihovanjem si lahko pomagamo s poprovo meto, kumino in koprom.

Ali so vetrovi nevarni?

Večinoma simptomi čezmernih plinov, kot so spahovanje, napenjanje in vetrovi, niso nič hudega. Na njihovo izrazitost in pogostnost najbolj vplivajo vrsta zaužite hrane, koliko plinov nastaja v telesu in kako telo z njimi ravna. Večina plinov nastane v debelem črevesu (kolonu), kjer živijo številne bakterije, ki pomagajo pretvarjati neprebavljeno hrano v iztrebke. Pri tem nastajajo kisik, dušik, vodik, ogljikov dioksid in metan. Za neprijetni vonj pa so krive tudi žveplove spojine.

Na vetrove pomembno vpliva prehrana. Če jeste prehitro in s hrano požirate zrak ali če med jedjo pijete šumeče pijače, to botruje spahovanju. Če pojeste preveč vlaknin naenkrat, četudi so vlaknine zdravju koristne, se vam kaj lahko zgodi vetroven dan. Živila, kot so česen, stročnice, zelje in sladkarije ali velike količine presne zelenjave ali sadja, povzročajo več plinov kot druga. Napenjanje pa je pogosto tudi posledica mastne hrane.

Le včasih so trdovratni vetrovi tudi znak prebavnih motenj, kot so sindrom razdražljivega črevesja, celiakija, intoleranca za laktozo ali gastritis.

Če so težave hude, torej le obiščite zdravnika, sicer pa vam morda lahko pomagajo tudi nekatera zelišča, ki jih naštevamo v nadaljevanju. Če ste noseči ali dojite, ta zelišča uporabljajte le v normalnih kuharskih količinah, v večjih pa le po nasvetu strokovnjaka.

Poprova meta za občutljivo črevo

Za poprovo meto (Mentha x piperitas) že dolgo vemo, da blaži vetrove in krče v prebavilih, tako da je idealna pomoč za ljudi s sindromom občutljivega črevesja, stanjem, za katerega so značilne bolečine v trebuhu, napenjanje in pretirano napihovanje. Več kliničnih preskusov podpira uporabo poprove mete za blaženje simptomov tega sindroma, zlasti tedaj, ko jo jemljejo v obliki prevlečenih kapsul olja poprove mete, ki se razgradijo šele v črevesju, kjer je njihovo delovanje najbolj potrebno.

Zmešajte 10 do 15 kapljic tinkture poprove mete z vodo ali pa pripravite poparek z eno žličko svežih ali posušenih zračnih delov; zelišče vzemite tri- do štirikrat na dan. Uporabite lahko tudi komercialne oljne kapsule poprove mete in se držite proizvajalčevih navodil.

Uporaba listov poprove mete (svežih ali posušenih) ni nevarna. Izdelke, ki vsebujejo eterično olje poprove mete, ne priporočajo dojenčkom, otrokom, nosečim in doječim ženskam, pa tudi ne ljudem s težavami z žolčnikom, ledvicami ali gastroezofagealno boleznijo. Ne prekoračite odmerka, ki ga priporoča proizvajalec. Če jemljete zdravila, ki so vam jih predpisali, se pogovorite z zdravnikom, preden začnete jemati oljne kapsule poprove mete, ker lahko učinkujejo na druga zdravila.

Kumina proti krčem

Kumina (Carum carvi) je drugo zeliščno zdravilo, ki se tradicionalno uporablja za blažitev vetrov, napenjanja in napihovanja. Tako kot poprova meta tudi ta pomaga ublažiti krče v mišicah prebavil. Eterični olji iz teh dveh zelišč včasih kombinirajo v komercialnih izdelkih.

Zmeljite do žličko semen kumine, da sprostijo eterično olje, nato pa z njimi pripravite poparek. Pijte po tri skodelice poparka na dan. Če uživate kumino v obliki tinkture (1 : 4 v 45- odstotnem alkoholu), 10 do15 kapljic nakapate v kozarec mrzle vode in popijete trikrat na dan po jedi. Lahko pa jemljete tudi komercialne kuminove oljne kapsule (ki jih pogosto kombinirajo s poprovo meto) in se držite proizvajalčevih navodil.

O resnih stranskih učinkih oziroma strupenosti kumine ne poročajo, zato lahko rastlino, ne pa tudi eteričnega olja, uporabljate brez posveta z zdravnikom. Vendar kumina tako kot druge rastline te družine – koriander, vrtna kumina, koper – lahko povzroči različne alergijske odzive. Nehajte jo jemati, če se pri vas pokažejo kakšni škodljivi učinki, kot sta driska ali moker nos. Izdelke, ki vsebujejo eterično olje kumine, ne priporočajo dojenčkom, otrokom, nosečim in doječim ženskam, pa tudi ne ljudem s težavami z žolčnikom, ledvicami ali gastroezofagealno boleznijo. Ne prekoračite odmerka, ki ga priporoča proizvajalec.

S koprom nad vetrove

Med številnimi zelišči, ki blažilno učinkujejo na prebavila, je koper (Anethum graveolens). To je tudi priljubljeno zelišče za črevesne krče pri dojenčkih. Enako koristen je tudi za odrasle, ki imajo zežave kot so neprijetni in boleči vetrovi. Tako kot pri drugih prebavnih zdravilih tudi pri kopru zaznamo blažilne učinke na krče v želodcu in prebavilih Povzroča jih eterično olje, ki ga vsebuje to zelišče. Učinek je sproščanje vetrov in ublažitev bolečin in neudobja.

Zmeljite do dve žlički (štiri grame) koprovih semen, da sprostijo eterično olje, nato pa z njim pripravite poparek. Pijte po tri skodelice na dan, da ublažite napenjanje in napihovanje pri sebi ali črevesne krče pri dojenčku, ki ga dojite. Pri dojenčku, starejšem od treh mesecev, pustite, da se poparek ohladi in mu ga dajte eno do tri žličke štirikrat na dan. V primeru, da uporabljamo prašek ploda, ga vzamemo dva- do trikrat na dan. Tinkturo na osnovi kopra pa uporabljamo tako, da spijemo po 30 do 50 kapljic v kozarcu vode trikrat na dan po jedi.

Neželenih učinkov kopra pri navedeni uporabi ni.

Omega 3 za otroke in za trdno zdravje

Maščobe so pomembne kot sestavni del naših celičnih membran, tvorijo spolne hormone, v njih so topni vitamini A, E, D in K, zato jih telo lažje izkoristi. Zelo pomembno je, da maščob iz svoje prehrane ne izločamo, prav tako pa je pomemben tudi njihov izbor. Maščobne kisline omega 3 za otroke predstavljajo pomemben vir esencialnih maščob.

Omega 3 za otroke in njihov razvoj

Niso vse maščobe škodljive za zdravje

Maščobe prihajajo v različnih oblikah in tudi različno vplivajo na naše zdravje. Delimo jih na nasičene in nenasičene. Tokrat se bomo ustavili pri slednjih, natančneje pri polinenasičeni maščobni kislini omega 3.

Alfalinolenska maščobna kislina oziroma maščobna kislina omega 3 je zelo pomembna maščobna kislina ter glavna sestavina lanenega olja. Drugi dve pomembni maščobni kislini iz te skupine sta eikozapentaenojska kislina (EPA) in dokozaheksaenojska kislina (DHA) – ti dve maščobni kislini sta bili prvotno odkriti v ribjih maščobah. Tako EPA in DHA v organizem vnesemo z uživanjem mastnih rib, kot so slanik, losos, polenovka, skuša, sardele, inčuni, beli tun, trske.

Linolna maščobna kislina, ki ji pogovorno rečemo tudi maščobna kislina omega 6, je prisotna v skoraj vseh rastlinskih maščobah, v nekoliko manjšem obsegu pa tudi v živalskih.

Omega 3 in omega 6

Maščobni kislini omega 3 in omega 6 sta esencialni maščobni kislini, zato ju moramo v telo vnesti s hrano. Ti dve esencialni maščobni kislini se v telesu razgradita v osnovne gradnike celičnih membran, v spojine, ki skrbijo za transport holesterola po krvi, v spojine, ki uravnavajo krvni tlak ter v spojine, ki skrbijo za sintezo nekaterih hormonov ter uravnavajo imunski odziv telesa.

V naši prehrani naj bi bilo razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6 3:1, realnost pa je žal drugačna, saj raziskave kažejo, da se je to razmerje povzpelo na 20:1 v korist maščobnim kislinam omega 6, zaradi v našem telesu prihaja do vnetij.

Če zaužijemo premalo maščobnih kislin omega 3, se v celično membrano vgrajujejo neustrezne nasičene maščobne kisline, ki membrani onemogočajo optimalno prepustnost za hranilne snovi. Maščobne kisline omega 3 skrbijo tudi za to, da so naša tkiva prožna in čvrsta, sklepi gibljivi, koža in krvne žile pa elastične – posledično je trdnejše naše celotno zdravje.

In kako maščobne kisline omega 3 še učinkujejo na naše zdravje:

Maščobne kisline omega 3 za otroke in njihov razvoj

Omega 3 so pomembne tudi za otroke in njihov pravilen razvoj. Doječe matere morajo biti zelo pozorne na svojo prehrano. Poleg beljakovin vitaminov iz B-kompleksa naj poskrbijo, da bodo zaužile tudi dovolj maščobnih kislin omega 3. Te preko mleka dobi tudi njihov otrok.

Maščobne kisline omega 3 predstavljajo kar 80 odstotkov maščob v možganski skorji. Te maščobne kisline so torej zelo pomembne za pravilen razvoj živčevja in očesne mrežnice. Otroci, ki dobijo dovolj maščobnih kislin omega 3, imajo boljše psihofizične sposobnosti, njihova ostrina vida je boljša in že na splošno se hitreje razvijajo.

Maščobne kisline za oster um

Celično membrano sestavljajo esencialne maščobne kisline, ki omogočajo, da skozi membrano v celico prehajajo hranilne snovi, iz nje pa se izločijo odpadne snovi.

Naše telesne celice imajo po večini sicer precej enotno osnovno zgradbo, vendar pa med njimi izstopajo živčne celice, za katere so značilni dolgi izrastki. Ti izrastki omogočajo, da se med posameznimi živčnimi celicami tvorijo povezave, kar je ključno predvsem pri otrocih, saj so njihovi možgani zelo dejavni. Mielinska ovojnica, ki obdaja vsako živčno vlakno, podaljšek ali akson, je sestavljena predvsem iz maščobnih kislin omega 3, pri procesu gradnje mielinske ovojnice pa sta ključna vitamina B9 in B12.

Maščobne kisline omega 3 torej zelo vplivajo na inteligenco in na splošno izboljšujejo miselne sposobnosti.

Maščobne kisline omega 3 torej res predstavljajo temelj trdnega zdravja in dobrega počutja, zato je zelo pomembno, da jih zaužijemo dovolj.

Vadba zvišuje raven energije

Redna vadba dokazano zvišuje raven telesne, umske in spolne energije. Če se redno ukvarjamo s športom, smo bolje pripravljeni na vse izzive, ki nam jih na pot prinaša življenje. Poleg tega šport tudi podaljšuje življenje.

Vadba poganja naše telo

Kadar intenzivno vadimo, se presnova telesa in oddajanje toplote v mišičnih celicah povečata za več kot 20-krat v primerjavi z mirovanjem. Posledično se za kar desetkrat poveča tudi splošna presnova – to pomeni, da se sprošča več energije, več pa se je tudi porabi.

Maščobne zaloge morajo najprej razpasti v maščobne kisline, šele potem jih telo lahko porabi kot gorivo. To je žal precej dolgotrajen proces. Med samo vadbo naše mišice za nemoteno delovanje posežejo po hitreje dostopnem viru energije, in sicer po glukozi iz krvnega obtoka pa tudi po glikogenskih zalogah v mišicah in jetrih. Zaloge glikogena po vadbi hitro spet napolnimo, če zaužijemo dovolj ogljikovih hidratov.

Vadba

Telesna vadba za več energije

Z redno vadbo postajamo vedno bolj čili, polni energije, živahnejši – vse to je posledica živahnejšega obtoka v mišicah, naše srce in pljuča pa delujejo bolj učinkovito. Kisik torej hitreje pride tja, kjer ga telo potrebuje.

Vadba poleg vsega spodbuja tudi sproščanje endorfinov, snovi, ki prispevajo k boljšemu razpoloženju. Redno gibanje prav tako blaži občutke tesnobnosti in napetosti, pozitivno pa vpliva tudi na spanec in naše umske sposobnosti.

Priporočljivo je, da ste telesno dejavni čim pogosteje – neke splošne smernice narekujejo od 20 do 30 minut gibanja petkrat na teden. Če ste bili do zdaj pretežno neaktivni, je to lahko dobro izhodišče, pozneje pa lahko dolžino treninga tudi povečate. Pri vsem skupaj je najbolj pomembno to, da je vadba redna. Če imate na voljo le 20 minut, jih izkoristite. V tem času se lahko odlično razgibate in predihate. Pomembno je poudariti tudi, da z vadbo ne gre pretiravati – kaj hitro lahko dosežete obraten učinek.

Redna vadba nam daje več energije in za to, da bi bili telesno dejavni, lahko izkoristite čisto vsako priložnost: Namesto dvigala uporabite stopnice, z avtobusa izstopite nekaj postaj prej in se sprehodite do službe, avto parkirajte nekoliko dlje od trgovine. Ko boste do njega nosili nakupovalne vrečke, pa bo to še odličen trening za moč in ohranjanje ravnotežja.

Ste bili leta nedejavni in ne veste, kako spet začeti

Z redno vadbo povečujemo moč, postajamo bolj vzdržljivi in prožnejši.

Če ste bili do zdaj pretežno telesno nedejavni ali imate morda še kakšne zdravstvene težave, se pred začetkom vadbe posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Če imate težave s sklepi, poskusite z vadbo, ki teh ne obremenjuje – primerna sta na primer plavanje in kolesarjenje.

Nikar se na polno ne vrzite v nek zelo naporen program vadbe, ki mu niste kos. Tako boste izgubili veselje do gibanja, poleg tega pa se na ta način tudi resno poškodujete.

Začnite počasi in vadite redno. Ne glede na to, kakšna je vaša telesna pripravljenost, mora biti vadba tako naporna, da se ob njej dodobra zadihate (vendar se lahko še vedno pogovarjate) in spotite. Vadba vam mora dati obilico nove energije in po njej nikakor ne smete biti popolnoma izčrpani.

Še nekaj namigov, kako ste lahko aktivni ves čas:

  • Če imate psa, boste z rednimi sprehodi poskrbeli za odlično dozo gibanja.
  • V službi si vsako uro vzemite nekaj minut, vstanite, se sprehodite po pisarni in se dodobra raztegnite.
  • Doma manj časa preživite pred televizijskim ali računalniškim zaslonom in ta čas raje izkoristite za dobro mero gibanja.
  • Če živite v mestu, namesto avta ali avtobusa uporabljajte kolo ali čim več hodite.