Raynaudov (izgovorimo renojev) fenomen je bolezen, ki je precej razširjena med ljudmi, vendar ni življenjsko nevarna. Samo pojavljanje tega obolenja je sicer v določeni meri odvisno od geografskega območja, a v poprečju zboli od 5 do 20 odstotkov populacije. Glede na statistične podatke naj bi z Raynaudovim sindromom pogosteje imele težave mlade ženske.
Raynaudov sindrom se pojavi kot posledica motenega pretoka krvi skozi žile odvodnice, zaradi česar kri v kri v prizadete predele ne dovede dovolj kisika. Raynaudov fenomen se navadno pojavi na rokah, redkeje pa na nogah, nosu ali uhljih. Bolezen je pogosta pri bolnikih, ki imajo težave z motnjami v sestavi krvnih beljakovin in krvničk.
Raynaudov sindrom (foto: Wikimedia Commons)
Bolezen največkrat opazimo na mrazu – prsi sprva pobledijo, nato pa pomodrijo. Ko pa krč arteriol popusti, prsti postanejo rdeči in močno bolijo. Krč arteriol se včasih pojavi tudi zaradi čustvenega vznemirjenja.
Vzrok za Raynaudov fenomen še ni čisto znan. To obolenje je lahko izraženo samostojno, ali pa se pojavlja kot eden od simptomov neke druge bolezni. Primarna oblika Raynaudovega fenomena sama po sebi za obolelega ni nevarna, povzroča pa številne neprijetnosti, ki pa jih posameznik lahko sam obvlada.
Po drugi strani pa se sekundarni Raynaudov fenomen pogosto pojavlja kot del določenih revmatoloških obolenj, kot je na primer lupus. To vrsto Raynaudovega fenomena težje obvladamo, saj tu pogosto pride do poškodb žil, te pa reagirajo tako, da se še močneje stisnejo in posledično lahko odmre celo prst ali koža.
Za boljšo prožnost žil pomagata čebula in česen
Že stari Egipčani so vedeli, da čebula dobro vpliva na izboljšanje pretočnosti, poznejši zapiski pa navajajo, da ima česen še večjo moč pri tovrstnem učinkovanju kot čebula.
Čebula preprečuje lepljenje trombocitov, raztaplja strdke in preprečuje strjevanje krvi. Česen pa po drugi strani vsebuje naravni ahoen, ki učinkuje podobno kot aspirin – preprečuje sprijemanje trombocitov, pospešuje raztapljanje krvnih strdkov, spodbuja pretok krvi in odstranjuje strupene snovi iz telesa. Podobno kot česen delujeta tudi glog in ingver, krvni pretok pa pospešujeta tudi ginko biloba in rožmarin.
Kako si lahko pomagamo s prehrano
Raynaudov fenomen je tesno povezan z zdravjem srca, zato naj bo temu primeren tudi izbor živil v naši prehrani. Uživajmo veliko maščobnih kislin omega 3, saj te zavirajo strjevanje trombocitov, znižujejo količino fibrinogena v krvi, prav tako pa spodbujajo tudi raztapljanje že nastalih strdkov. Posegajmo po mastnih ribah (losos, skuše, sardele, sardine …), lanenih semenih in olju, konopljinem olju, pa tudi olju pšeničnih kalčkov, ki vsebuje veliko vitamina E, ki preprečuje oksidacijo holesterola in nastajanje strdkov, posledično pa izboljša pretok krvi skozi arterije.
Pri boljšem krvnem pretoku nam pomagajo tudi koprive. Ob teh težavah uživajte tudi črni in rdeči ribez, zeleno papriko in peteršilj, saj vsebujejo veliko vitamina C, ki pomaga obnavljati mehanizem razgrajevanja krvnih strdkov.
Med minerali pri teh težavah pomagata predvsem magnezij in selen, saj sproščata ožilje in preprečujeta nehotene krče. Veliko magnezija najdemo v mandljih, bučnih semenih, koruzi, figah, motovilcu. Selen pa vsebujejo česen, rozine, tunina, oreščki in gobe. Strokovnjakinja za prehrano Marija Merljak od pijač priporoča zlasti zeleni čaj in rdeče vino. Antioksidanti v rdečem vinu namreč zavirajo sprijemanje trombocitov ter zvišujejo koristni (HDL) holesterol.
Zelo pomembno je, da ljudje, ki imajo Raynaudov fenomen, prenehajo kaditi, se izogibajo čezmernemu uživanju kofeina, skrbijo za redno gibanje ter se naučijo uspešno soočati s stresnimi situacijami. Za soočanje s stresom obstaja veliko različnih tehnik, od avtogenega treninga, metode biofeedback, progresivnega sproščanja mišic do različnih dihalnih vaj.
Ljudje z Raynaudovim fenomenom naj se v hladnem delu leta izogibajo mrazu. Prav zima je zanje pogosto težavno obdobje, zato naj si okončine dobro zaščitijo. Prav tako je pomembno, da ne nosijo nogavic, zapestnikov in ozkih prstanov, ki bi kakorkoli oteževali krvni pretok.
Maroške ženske to glino že stoletja uporabljajo za nego kože in las, saj ne draži, ne izsušuje in je zelo nežna do kože, prav tako pa odlično obnavlja lase in lasišče. Za pripravo šampona v skodelici zmešajte maroško glino (njeno količino prilagodite dolžini svojih las) in malo tople vode, hidrolata ali čaja. Mešanici lahko dodate še kapljico ali dve eteričnega olja. Pasto nanesite na mokre lase in pustite delovati pet minut, nato pa lase dobro sperite.
Klorela je enocelična vodna alga, ki je v grobem sestavljena iz jedra in velike količine takoj razpoložljivega klorofila – snovi, ki je ključnega pomena za zdravje. Klorela je polnovredno živilo, bogato z vitamini, minerali, aminokislinami, esencialnimi maščobnimi kislinami, polisaharidi in mnogimi drugimi koristnimi snovmi. Podpira delovanje možganov in jeter, izboljšuje prebavo in izločanje, pomaga pri regeneraciji, razstrupljanju telesa, varuje pred sevanjem, blaži vnetja, podpira zdrav način izgubljanja telesne teže in pospešuje procese zdravljenja nasploh.
Tako znanstveni kot tudi zanesljivi ljudski viri potrjujejo, da je klorela učinkovita pri zaviranju simptomov mnogih oblik raka, diabetesa, nizkega krvnega sladkorja, artritisa, AIDS-a, kandide, vnetja trebušne slinavke, ciroze jeter, hepatitisa, razjed na prebavilih, virusnih in bakterijskih okužb, slabokrvnosti in multiple skleroze.
Klorela je dobila ime po ogromni količini klorofila. Vsebuje namreč več klorofila na gram kot katerakoli druga rastlina. Klorofil je ena izmed najboljših snovi za pomlajevanje krvi, čiščenje črevesja in drugih izločal, na primer jeter. Zelene mikroalge so najboljši vir klorofila v rastlinskem svetu in med vsemi zelenimi algami, ki so jih preučili doslej, klorela vsebuje največ čistega, naravnega klorofila – od 3 do 5 odstotkov.
Klorela je prava zakladnica klorofila
Klorela je ime dobila po ogromni količini klorofila, saj ga na gram vsebuje več kot katerakoli druga rastlina. Klorofil skrbi za pomlajevanje krvi ter čisti črevesje in druga izločala. Zelene mikroalge so najboljši vir klorofila v rastlinskem svetu in vsemi zelenimi algami, ki so jih preučili, prav klorela vsebuje največ čistega, naravnega klorofila.
S klorelo lahko pripravite tudi slastne smutije.
Razstrupljanje telesa in podpora jetrom
Klorela velja za prvovrstno sredstvo za razstrupljanje. Iz ledvic lahko izloča alkohol in/ali iz tkiv izloča težke kovine, nekatere pesticide, herbicide in poliklorobifenile (PCB). Na Japonskem je priljubljena predvsem zaradi sposobnosti izločanja ali nevtralizacije strupenih snovi, ki se v telesu nalagajo zaradi onesnaženega okolja in hrane.
Organizacija za podaljševanje življenja Life Extension Foundation navaja mnogo pozitivnih ugotovitev, izpeljanih iz japonskih raziskav, izvedenih po jedrski katastrofi leta 1945 (Hirošima in Nagasaki). V poročilu skupščine japonskega farmacevtskega združenja o zgodnjih raziskavah na živalih (1973) so zapisali, da je klorela (8 g dnevno) vplivala na trikrat hitrejše izločanje kadmija z blatom in sedemkrat hitrejše izločanje z urinom. Neka druga skupina japonskih strokovnjakov je pokazala, da pomaga tudi pri razstrupljanju telesa, onesnaženega z uranom in svincem.
Mnogi raziskovalni projekti v ZDA in Evropi kažejo, da lahko klorela telesu pomaga pri razgradnji ogljikovodikov in kovinskih strupov, zlasti živega srebra (ki je pogosto prisoten v telesu ljudi s srebrnimi »amalgamskimi« zobnimi plombami), kadmija, arzena, svinca, DDT in PCB.
Klorofil podpira tudi optimalno delovanje in čiščenje jeter, ki so med vsemi organi najintenzivneje udeležena pri vsakodnevnem razstrupljanju telesa. Neka japonska raziskava je pokazala, da 4‒6 gramov klorele, zaužite pred pitjem alkohola, v 96 odstotkih prepreči posledice prekomernega uživanja alkohola (t. i. mačka), tudi kadar je noč res zelo naporna. Klorela posrka tudi toksine iz črevesja in blaži kronično zaprtje ter občutek napetosti. Blagodejno namreč vpliva na črevesno bakterijsko floro.
Odstranjevanje težkih kovin in drugih strupenih snovi iz krvi in telesa v povprečju traja od 3 do 6 mesecev, vendar je to močno odvisno tudi od odmerka.
Krepitev odpornosti za mladostno telo
Izvlečki klorele v japonski znanstveni skupnosti veljajo za modifikatorje bioloških odzivov. Raziskave so pokazale, da klorela ključno prispeva k boljšemu zdravju ljudi z oslabljenim imunskim sistemom zaradi dolge kronične bolezni ali zdravljenja s kemoterapijo. Raziskave kažejo, da klorela pospešuje obnovo celic imunskega sistema in sodeluje pri obnovi populacije zrelih belih krvnih celic, potrjujrjo tudi nekatere raziskave. Trenutno ta razvoj razumemo tako, da bele krvničke izhajajo iz kostnega mozga, kjer se nahajajo v obliki matičnih celic. Nato se množijo in ustvarjajo »kolonije«, kjer se število celic množi, posamezne celice pa se razvijejo v celice imunskega sistema. Ugotovili so, da klorela pospešuje proces zorenja celic v kolonijah in obnavlja populacijo zrelih belih krvničk.
Oblika klorele, ki je na trg prišla pred kratkim, vsebuje znaten delež modrega pigmenta fikocianina, ki telesu pomaga pri proizvodnji večje količine matičnih celic. Superživila s fikocianinom v kombinaciji s superzelišči (gobe reiši, maitake ali čaga) pa občutno izboljšajo imunski odziv.
Podgane, ki so jih kemoterapevtsko zdravili z zdravilom ciklofosamid, so pokazale okrepljeno odpornost proti bakteriji E. coli, ko so prejele izvleček klorele, ki je pospešila obnovo populacije belih krvničk in okrepila odzivno sposobnost ter sposobnost akumulacije belih krvničk na mestu okužbe.
Klorela je bogata z encimi ter vitamini in minerali
Encimi v kloreli
Vsebuje encime, kot sta klorofilaza in pepsin – dva pomembna prebavna encima. Encimi v telesu opravljajo vrsto pomembnih nalog, zlasti prebavnih. Hladno sušena ali pasterizirana klorela lahko vsebuje manj koristnih encimov kot sveža.
Za več »koristnih« bakterij
Klorela povzroča štirikrat hitrejše razmnoževanje bakterij laktobacili v želodcu. Če jo uživamo s hrano, pomaga pri prebavi in – kar je še bolj pomembno – pri absorpciji hranilnih snovi.
Visoka vsebnost beljakovin
S 60 odstotki prebavljivih beljakovin je klorela eden izmed najboljših beljakovinskih virov na Zemlji. Daleč namreč prekaša izdelke živalskega izvora (npr. govedino, perutnino in ribe), ki vsebujejo od 28 do 30 odstotkov beljakovin.
Vitamini in minerali ter esencialne maščobne kisline
Klorela je polnovredno živilo – vsebuje vitamine C, E, vse B vitamine (vključno z B12, ki je lahko koristen za presnovo ali pač ne), aminokisline, folno kislino, beta-karoten, lizin in jod. Izjemno bogata je tudi z železom in kalcijem. Ena jedilna žlica klorele vsebuje 320 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa železa in 120 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa kalcija.
Klorela vsebuje večjo količino maščobnih kislin kot spirulina ali divje modrozelene alge. Približno 20 odstotkov teh maščobnih kislin predstavlja omega-3-alfa-linolna kislina, ki ima izjemne očiščevalne sposobnosti. Morda je to eden izmed razlogov za učinkovitost klorele pri zniževanju holesterola in preprečevanju arterioskleroze.
Rastni faktor klorele in RNK
Klorela ima še eno osupljivo lastnost, ki se imenuje rastni faktor (angl. Chlorella Growth Factor ali CGF). Vsakih 24 ur se namreč lahko štirikrat poveča, kar pomeni, da raste hitreje kot katera koli druga rastlina na svetu. Ko vstopi v človeško telo, neverjetno poveča hitrost zdravljenja in obnove tkiv, pomnoži število laktobacilov (koristnih bakterij) v črevesju, okrepi imunski sistem in odpravi škodo, ki jo povzročajo prosti radikali. Pomaga tudi pri obnovi poškodovanih živčnih tkiv v telesu in je odlično sredstvo za zdravljenje degenerativnih motenj v možganih in živčevju. Uporabljajo jo še kot pomoč pri zdravljenju bolnikov z Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo.
Ugotovili so, da klorela izboljšuje imunske funkcije pri ljudeh, ki se zdravijo s kemoterapijo in/ali obsevanjem. Pospešuje aktivnost makrofagov, aktivira T- in B-celice ter deluje proti tumorjem. Klorelan, snov v kloreli, pa spodbuja tudi proizvodnjo interferona.
Nekoč je veljalo prepričanje, da so najboljši prehranski viri RNK, ki vpliva na dolgo življenjsko dobo, sardine. Do tega zaključka so ljudje prišli, ko so najstarejšega živečega Američana pri 135 letih povprašali o njegovi prehrani. Odvrnil je, da se prehranjuje s sardinami iz konzerve in krekerji. Uživanje hrane z veliko RNK/DNK je odlično izhodišče za obnovo in proizvodnjo človeške DNK/RNK. Prav razpad RNK in DNK v celicah naj bi bil glavni dejavnik staranja in nastanka degenerativnih bolezni.
Raziskava, ki so jo izvedli na Japonskem, je pokazala, da je najbogatejši prehranski vir RNK Chlorella pyrenoidosa, ki vsebuje dvajsetkrat več RNK kot sardine (sardine 0,59 %, klorela: 10 %). Izjemno dobra vira RNK in DNK sta tudi cvetni prah in matični mleček.
Kako uživati klorelo?
Nežno pospešuje zdravo prebavo in krepi zdravje celotnega prebavnega traku. Prevelik odmerek je skoraj nemogoče zaužiti, vendar pa jo je vseeno priporočljivo v prehrano uvesti počasi, da se telo prilagodi na njene močne regenerativne učinke – predvsem na prebavo in črevesje.
Primeren dnevni odmerek za vzdrževanje zdravja je 3 grame. Znatnih sprememb s tolikšnim odmerkom sicer ne boste zaznali, vendar pa bo vaše telo dobilo hranilne snovi, ki jih potrebuje za pravilno delovanje (npr. aminokisline (beljakovine), pomembne minerale, vitamine, ogljikove hidrate in encime).
Kdor klorelo uživa za izločanje živega srebra iz telesa, naj dnevno zaužije 5 do 7 gramov. Ta odmerek že zadostuje za opazne spremembe, ko gre za prebavo, energijo in zdravje nasploh. Ena čajna žlička prahu tehta približno 5 gramov.
Nekateri ljudje so preobčutljivi na klorelo. Vzrok za to lahko pripišemo pomanjkanju celuloze. Če sodite med tiste posameznike, ki so intolerantni, lahko uporabite druge vrste mikroalg (npr. spirulino, modrozelene alge AFA ali morski fitoplankton), lahko pa klorelo uživate skupaj z encimskimi prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo celulozo za pomoč pri prebavi.
Pogosta vprašanja o kloreli
Kaj je klorela?
Klorela je vrsta sladkovodne alge, ki je zelene barve in je znana po svojih bogatih hranilnih vrednostih, vključno z beljakovinami, vitamini in minerali.
Kakšne so zdravstvene koristi uživanja klorele?
Klorela je bogata z antioksidanti, ki lahko pomagajo zaščititi telo pred prostimi radikali. Prav tako je znana po svoji sposobnosti vezave težkih kovin in odstranjevanju le-teh iz telesa. Nekatere študije tudi kažejo, da klorela lahko podpira zdrav imunski sistem.
Kako naj uživam klorelo?
Klorela je na voljo v obliki tablet, kapsul ali prahu. Lahko jo dodate v smoothie, hrano ali jo zaužijete kot prehransko dopolnilo po navodilih proizvajalca.
Ali ima klorela kakšne stranske učinke?
Nekateri ljudje lahko občutijo prebavne težave, kot so napihnjenost ali driska, ko začnejo uživati klorelo. Priporočljivo je začeti z manjšim odmerkom in postopoma povečevati količino.
Kako se klorela razlikuje od spiruline?
Klorela in spirulina sta sladkovodni algi, vendar imata različne hranilne vrednosti. Medtem ko je klorela znana po svoji sposobnosti vezave težkih kovin, je spirulina bogata z beljakovinami in drugimi hranili. Obe algi sta cenjeni v svetu superhrane zaradi svojih zdravstvenih koristi.
Naš ritem življenja postaja vedno hitrejši – ljudje hočemo vedno več in hitreje. Hočemo se izkazati za vsako ceno, posledično pa na račun tega nemalokrat trpi tisto, kar je zares nekaj vredno – naše zdravje. Vsakodnevno soočanje s številnimi delovnimi nalogami, družinskimi obveznostmi in nenehni dražljaji iz okolja predstavljajo veliko duševno obremenitev.
Pomembno je, da tudi v tem hitrem in včasih kar malo kaotičnem ritmu življenja znamo najti pravo ravnovesje med napetostjo in sproščenostjo. Poleg različnih tehnik sproščanja (na primer avtogeni trening, različne dihalne tehnike) nam pri blaženju napetosti lahko pomagajo tudi številna zelišča.
Čaji za pomirjanje in vračanje notranjega ravnovesja
Živčno napetost lahko ublažijo številne zdravilne rastline – pomagajo nam, da se sprostimo, vendar se pri tem ne utrudimo, ampak še naprej ostanemo zbrani, tako da smo lahko uspešno kos vsem delovnim nalogam in drugim življenjskim izzivom.
Korenine baldrijana
Korenine baldrijana lahko pomagajo pri vseh oblikah živčne vzdraženosti. Pozitivno vplivajo tudi na naš spanec – tako lažje zaspimo in se tudi naspimo. Ljudje, ki so močno napeti, lahko baldrijanov čaj pijejo tudi čez dan, ne da bi bili zaradi tega utrujeni. Eno do dve žlički korena že zjutraj prelijemo s kropom in nato pustimo stati 10 ur. Zvečer si privoščimo skodelico pogretega čaja.
Hladen preliv pa pripravimo tako, da eno do dve žlički prelijemo z vodo in pustimo stati od 10 do 12 ur. Pred spanjem napitek nekoliko pogrejemo in pijemo po požirkih.
Pozor: Nekateri ljudje, ki zvečer pijejo čaj iz baldrijanovih korenin, zjutraj nekoliko težje vstajajo.
Čaj iz jabolčnih olupkov
Gre za zelo blag čaj, ki pomirja, hkrati pa tudi poživlja. Lahko ga pripravimo tudi tako, da neolupljeno jabolko razrežemo na drobne kose, ga prelijemo s kropom in pustimo stati eno uro. Koščke jabolka pojemo, sok pa popijemo. Napitek lahko osladimo z žličko medu.
Ginseng in oves
Tako ginseng kot oves pomirjata in krepita naše živce.
Hmelj
Hmelj deluje pomirjajoče zaradi grenke smole iz žlez njegovih storžkov. Še posebno dobro uspava in blago stimulira želodec. Vsebuje snovi, sorodne estrogenu, zato duši čezmerno vzdraženost organizma. Napitek za pomiritev si pripravimo tako, da dve čajni žlički hmeljevih storžkov prelijemo s skodelico kropa: pred spanjem popijemo eno skodelico.
Pozor: Hmelja ne smemo trajno uporabljati.
Hmeljeve storžke lahko damo v laneno vrečko, to pa v vzglavnik. Hmelj nima ravno prijetnega vonja, zato lahko dodamo še nekaj cvetov sivke, ki ravno tako delujejo pomirjujoče.
Listi melise
Listi melise pomagajo ponovno vzpostaviti notranje ravnovesje, poleg tega pa tudi blažijo krče in lajšajo napenjanje. Melisa nam pomaga do boljšega spanca, ugodno pa deluje tudi na razdražen želodec. Čaj iz melise pripravimo tako, da dve čajni žlički posušenih listov prelijemo s skodelico kropa. Pustimo stati 15 minut, nato pa precedimo. Skodelico melisinega čaja si privoščimo od dvakrat do trikrat na dan.
Listi rožmarina
Listi rožmarina spodbujajo krvni obtok ter krepijo živce in pomirjajo. Čajno žličko rožmarina prelijemo s skodelico kropa – vsak dan si lahko privoščimo dve skodelici čaja.
Cvetovi sivke
Cvetovi sivke nas pomirijo, hkrati pa tudi krepijo živce ter pospešujejo prebavo. Sivkin čaj si pripravimo tako, da eno do dve čajni žlički cvetov prelijemo z vrelo vodo.
Šentjanževka
Zdravilne lastnosti šentjanževke so poznali že stari Grki. Šentjanževka krepi živčevje, blaži strah in nemir, sprošča, uporabljamo pa jo tudi pri blažjih oblikah depresije.
Cvetovi vrtnice
Cvetovi vrtnice pomagajo pri pomirjanju sluznice želodca in črevesa, prav tako pa krepijo tudi srce in čistijo kri. Čaj si pripravimo tako, da čajno žličko cvetov prelijemo s skodelico kropa, pustimo stati od 5 do 10 minut, nato pa precedimo. Vsak dan si privoščimo od eno do dve skodelici.
Gobe šitake vedno bolj osvajajo tudi evropsko tržišče. Na Japonskem jih že precej časa uporabljajo predvsem zaradi njihove zdravilnosti – vsebujejo namreč lentinan, ki naj bi pomagal pri različnih novotvorbah. Lentinan preoblikuje in izboljša strukturo imunskega sistema ter v telesu spodbuja tvorbo interlevkina, ki uničuje podivjane celice. Lentinan prav tako zdravi avtoimunske bolezni, na primer določene oblike artritisa.
Šitake so skozi tisočletja uporabe postale pravi simbol dolgoživosti. Kot zanimivost naj povemo, da so šitake druge najbolj pogosto gojene gobe na svetu, njihove izvlečke pa vsebujejo številni zeliščni pripravki.
Vsebujejo veliko selena, železa, bakra, holina, niacina, folata, prehranskih vlaknin, beljakovin in vitamina C. Poleg tega so šitake polne pantotenske kisline, ki zavira različne vnetne procese in pomaga pri okrevanju. Bogate so tudi s številnimi edinstvenimi fitohranili, zaradi česar s sabo prinašajo številne pozitivne lastnosti za naše zdravje.
Šitake pomagajo uravnavati raven holesterola v krvi
Spojina v šitakah, imenovana eritadenin, naj bi po nekaterih raziskavah zniževala raven slabega holesterola v krvi.
S šitakami v boj proti raku
Na ameriškem združenju za raziskovanje raka so ugotovili, da gobe šitake delujejo tudi proti tumorjem. Raziskovalci sklepajo, da gre te lastnosti gob šitak pripisati njihovi sposobnosti krepitve imunskega sistema.
Lentinan je tisti, kot smo omenili že na začetku, ki pomaga krepiti imunski sistem, zaradi česar se telo lažje ubrani različnih okužb in bolezni. Lentinan naj bi tudi zmanjšal število rakavih celic oziroma zaviral njihovo rast, hkrati pa naj bi tudi aktiviral določene obrambne celice in beljakovine za boj proti rakavim celicam.
Na Japonskem naj bi kmetje, ki uživajo veliko šitak (in drugih gob, ki krepijo imunski sistem), kar do 50 odstotkov redkeje zbolevali za rakom na želodcu, kot tisti prebivalci, ki gob ne uživajo.
Pri bolnikih, ki so jim dali izvleček šitak, sta se znatno povečala število in dejavnost belih krvničk – in to celo znotraj samega tumorja.
Prav tako so raziskovalci z japonske Univerze Kyushu dokazali, da bolniki z rakom na debelem črevesju živijo dlje, če med kemoterapijo ali po njej jedo šitake in druge vrste zdravilnih gob (maitake, kawaratake, enokitake). To spet pripisujejo njihovemu učinku na krepitev imunskega sistema, ki poskrbi, da se upočasni rast tumorjev.
Leta 2009 so avstralski raziskovalci v eni od študij dokazali, da se pri Kitajkah, ki pojejo 10 gramov različnih gob na dan (med njimi tudi šitak), tveganje za raka dojke zmanjša za kar 64 odstotkov.
Šitake so močan antioksidant
Antioksidanti pomagajo telesu, da se lažje bori proti prostim radikalov. Prosti radikali v našem telesu nastajajo ves čas, njihova količina pa se poveča zaradi različnih škodljivih dejavnikov, kot so toplota, sevanje, onesnažen zrak, alkohol, kajenje in staranje. Prevelika količina prostih radikalov lahko močno poveča tveganje za razvoj rakastih obolenj, bolezni srčno-žilnih obolenj in drugih.
Gobe šitake med drugim vsebujejo močan antioksidant, l–ergotionein. Ameriški raziskovalci so leta 2005 ugotovili, da so gobe eden najboljših virov l–ergotioneina.
Kako uživamo šitake
Posušene ali sveže šitake lahko pri nas kupimo v trgovinah z zdravo prehrano. Njihov okus je blag in podoben jurčkom. Pred uporabo jih ni treba oprati, ampak jih le namočimo. Šitak nikoli ne pražimo oziroma kuhamo predolgo, saj na ta način ohranimo vse hranilne snovi ter poskrbimo, da gobe resnično razvijejo svoj okus. Odlično se podajo k paradižniku, rižu, bučkam, grahu. Iz njih lahko pripravimo juhe, raguje, iz njih lahko pripravimo zelenjavni vok. Možnosti je ogromno.
Ni pomembno le to, kaj damo vase, ampak tudi, kaj damo nase. Žal velika večina izdelkov za osebno nego vsebuje številne zdravju škodljive sestavine. Poleg tega pa so navadno še čisto preveč precenjeni. Kaj če bi za sestavinami za nego pogledali kar v svojo kuhinjo? Zagotovo imate tudi vi v kuhinji katero od živil, ki jih lahko uporabite še kako drugače, kot le za pripravo hrane.
Sol
Priporočamo, da uporabite nejodirano morsko ali himalajsko sol.
Ustna vodica
Sol bo odlično razkužila in očistila medzobne prostore, prav tako pa vam bo pomagala tudi ublažili oteklo ali razdraženo tkivo (če imate morda težave s krvavečimi dlesnimi ali preobčutljivimi zobmi).
Piling za telo
Sol zmešajte s kokosovim oljem in dobili boste izvrsten piling za telo. Dva dela soli (ali rjavega sladkorja, če želite nekoliko bolj nežen piling) zmešajte z enim delom hladno stiskanega kokosovega olja. Če želite, lahko dodate nekaj kapljic eteričnega olja. Če boste pilingu dodali eterično olje, glejte na to, da boste uporabili 100 % eterično olje. Naj vam damo še nekaj namigov, katerega izbrati: sivka pomirja, grenivka je odlična v boju proti celulitu, rožmarin skrbi za živahnejši krvni obtok, po uporabi eteričnega olja limonske trave pa boste sveži in polni energije.
Pomoč pri bolečem žrelu
¼ do ½ čajne žličke soli raztopite v dobrih dveh decilitrih vode, nato pa grgrajte. Sol deluje kot blago razkužilo in vam pomaga, da iz okuženih predelov odstranite vse neželene bakterije.
Kokosovo olje
Vedno uporabljajte hladno stiskano kokosovo olje – to olje odlikuje velika pestrost uporabe. Ponujamo vam šest idej:
Kokosovo olje odlično vlaži kožo
Kokosovo olje globinsko vlaži kožo ter ji pomaga ohranjati prožnost. Kokosovo olje po prhanju nanesite na vlažno kožo in vmasirajte. Odlična lastnost kokosovega olje je, da se zelo hitro vpije.
Odstranjevalec ličil
Malo kokosovega olja dajte na bombažno vato ter z njo nežno odstranite ličila. Nato obraz le še sperite z mlačno vodo.
Globinska nega las in lasišča
Malo kokosovega olja nanesite na lasne konice, ki bodo po uporabi spet zdrave. Lahko si pripravite tudi čudovito masko za lase: Kokosovo olje enakomerno razporedite po laseh, jih nato zavijte v brisačo in pustite delovati čez. Naslednje jutro umijte lase – boste videli, kako mehki in sijoči bodo. Koksovo olje pa je v pomoč tudi pri srbečem in razdraženem lasišču ter ob težavah s prhljajem. Malo kokosovega olja nežno vmasirajte v lasišče in pustite delovati približno pol ure. Ponavljajte nekajkrat na teden, dokler ne bo vaše lasišče primerno navlaženo.
Ozdravite glivice s pomočjo kokosovega olja
Kokosovo olje vsebuje veliko lavrične in kaprilne kisline, ki delujeta protiglivično, protimikrobno in protivirusno. Če imate težave z glivicami na nohtih, si nohte in obnohtno kožico po tuširanju namažite s kokosovim oljem, površino prekrijte s plastično vrečko ali folijo, čez pa obujte bombažne nogavice. Pustite delovati nekaj ur ali čez noč. Ta tretma ponavljajte vsak trikrat tedensko, dokler glivice ne bodo izginile.
Med
Med ni le odlično, ampak tudi zelo zdravilno živilo. Deluje protivnetno, antiseptično in antibakterijsko. Kako pa lahko med uporabite za nego in lepoto, pa si preberite v naslednjih nasvetih:
Med razkužuje rane
Malo medu nanesite na rano – med bo uničil skoraj vse bakterije in pripomogel k temu, da se bo rana hitreje zacelila.
Med lahko uporabite za čiščenje obraza, nežen piling in masko – vse v enem!
Med odlično očisti in nahrani kožo: Malo medu nanesite na obraz, pustite delovati od 10 do 15 minut, nato pa sperite z vodo. Vaša koža bo z vsako uporabo bolj mehka, gladka in sijoča.
Med za mehke (in sladke) poljube
Če imate težave s suhimi in razpokanimi ustnicami, jih boste najbolje oskrbeli tako, da boste nanje nanesli malo medu. Zagotovljeno najslajša nega ustnic!
Počasi se poslavljamo od pomaranč. Iz zadnjih siciljanskih pomaranč Tarocco, ki so aromatične, sladke, sočne in imajo tenko lupino (ali pa tudi iz kakšnih drugih), pripravimo nekaj lončkov marmelade. Pomarančna marmelada je marmelada za sladokusce. Zelo posebnega okusa je, malce sladka, malce grenka, zelo aromatična in sončna.
Sestavine:
1,5 kg pomaranč
Vsaj 1 pomaranča naj bo iz ekološke pridelave, da bomo lahko uporabili tudi njeno lupinico
Sok 2 limon
Približno ½ kg sladkorja
2 žlici pomarančnega likerja (lahko ga nadomestite z mandarininim ali limoninim)
Priprava:
Pomaranče namočimo v mlačni vodi in jih zdrgnemo s čisto gobico za pranje posode.
Pomaranče iz ekološke pridelave z lupilcem za krompir zelo na tenko olupimo oranžno lupinico. Pazimo, da pri tem odrežemo čim manj bele lupine, ki je zelo grenka. Oranžno lupinico z ostrim nožem razrežemo na čim tanjše rezine. Na hitro jih prevremo v malo vode, odcedimo, vodo pa zavržemo. Postopek ponovimo še 2x. Drugič v vodo dodamo še 2 žlici sladkorja in podaljšamo čas kuhanja na 5 minut. Posladkorjene pomarančne lupinice odcedimo.
Pomaranče olupimo v živo, tako, da popolnoma odstranimo vso belo lupinico. Narežemo jih na rezine in stehtamo. Razmerje med težo olupljenih pomaranč in sladkorja naj bo 2 : 1 (1 kg pomaranč dodamo ½ kg sladkorja). Za manj sladko marmelado lahko še zmanjšamo količino sladkorja.
V čim večjo posodo z debelim dnom stresemo olupljene, narezane pomaranče, posladkorjene pomarančne lupinice, limonin sok, sladkor in pomarančni liker.
Marmelado zavremo in nato kuhamo na blagem ognju 60 – 75 minut.
Še vročo marmelado napolnimo v oprane steklene kozarce, ki smo jih v pečici segreli na malo manj kot 100 stopinj. Kozarce zapremo in poveznemo na glavo. Čez nekaj minut jih spet obrnemo, pokrijemo z debelo brisačo in počasi ohladimo.
Pomarančno marmelado namažemo na Pirin kruh z ovsenimi kosmiči.
To, kako otrokom predstavite hrano, je zelo pomembno. Vzor, ki jim ga dajete glede hrane, bo nanje vplival celo življenje. Otrok mora razumeti, kako zelo pomembno je, da spoštovati hrano pomeni spoštovati sebe in svoje telo. Otroci morajo razumeti, kako zelo na zdravje in dobro počutje vplivajo zdrave prehranske odločitve. Kako torej otrokom postaviti zdrave temelje na področju prehranjevanja?
Uživajte zdrave maščobe
Avokado, oreščki, semena, polnomastni mleko in mlečni izdelki, zdrava olja … Otroka naučite, kako zelo pomembne so maščobe za delovanje našega telesa ter da jih je treba zato zelo spoštovati. Maščobe so zelo pomemben del zdravega prehranjevanja in to je treba naučiti tudi otroke. Ob tem pa jim je treba pokazati tudi, katere maščobe uživati in v kakšnih količinah.
Če uživate samo izdelke z malo maščobe, otrokom sporočate, da se je maščobi treba na vsak način izogibati. Izdelke uživajte take, kot jih je »ustvarila« mati Narava. Ne pozabite – tudi maščobe imajo v prehrani svojo (zelo pomembno) vlogo.
Redno zajtrkujte
Poskrbite za to, da bo vaša družina vsako jutro zajtrkovala. Otrokom bodite za zgled in ne pustite, da bi s praznim želodcem odšli v šolo. Tudi redno zajtrkovanje predstavlja pomemben košček zdravih prehranskih navad.
Poskrbite za redne skupne družinske obroke
Za hrano si vedno vzemite čas in ne jejte kar tako mimogrede. Tudi od otrok zahtevajte, da med jedjo sedijo za mizo in hrane ne prenašajo okrog. Prav tako je zelo pomembno, da vaša družina čim večkrat obeduje skupaj.
Uživajte v hrani
Ne jejte hrane le zato, ker naj bi jo po nekih priporočilih morali jesti (čeprav vam njen okus sploh ni všeč). V pestrem izboru naravne in hranilno bogate hrane izberite tisto, ki vam resnično tekne. Na ta način razvijate pozitiven odnos do hrane, hkrati pa ste zgled tudi vsem ostalim članom družine. Hrana mora ne nazadnje biti tudi užitek.
Izogibajte se močno predelani hrani
Namesto da uživate močno predelana živila, se raje potrudite in sami doma pripravite hranilno bogat obrok. Otroku prav tako pojasnite, kako predelana oziroma nepredelana hrana vpliva na naše telo. Otroke nad zdravo prehrano navdušite tako, da jih povabite, da vam pomagajo pri pripravi hrane. Tako bodo hrano bolj cenili, saj bodo vedeli, da je treba v njeno pripravo vložiti kar nekaj truda.
Brez diet, prosim
Otroci, ki so odraščali ob starših, ki so bili ves čas na dieti, bodo bolj verjetno tudi sami postali taki. Stremite k temu, da boste sami dolgoročno spremenili prehranjevalne navade in prenehajte s kampanjskimi dietami, za katere veste, da ne prinašajo trajnih rezultatov.
Hrani ne dajajte različnih oznak
Če hrano označujete kot dobro in slabo/prepovedno, to v vaših otrocih vzbudi samo še večje zanimanje in pozornost (saj veste, prepovedan sadež je najslajši). Če bodo kdaj jedli tako imenovano prepovedno hrano, se bodo v njih zelo verjetno pojavili močni občutki krivde. Zagotovo bodo vaši otroci nekoč želeli poskusiti tudi ne najbolj zdrava živila – dovolite jim. Vendar naj njihova prehrana še vedno temelji na zdravih in nepredelanih živilih – sčasoma bodo sami spoznali, da se po predelani hrani ne počutijo dobro, zato tudi ne bodo več posegali po njej.
Nikoli ne govorite grdo o svojem telesu
In še posebej ne pred otroki. Svojim otrokom morate biti za zgled. Če ne zmorete biti ljubeči do sebe in se sprejemati, potem tudi otroci ne bodo razumeli, kako pomembna je ljubezen do sebe. Torej, bodite pozorni na to, kakšen zgled ste otrokom glede skrbi za telo in odnosa do njega.
Pridelovanje lastnih semen in izmenjava le teh je v močnem razmahu. Semena menjujejo lastnike in mnogo kateri vrt bo bogatejši za novo sorto ali vrsto zelenjave, zelišč, cvetlic in mogoče celo sadnega drevja. Še posebej smo navdušeni nad mislijo, da se tako vzdržujejo sorte, ki so na našem ozemlju prisotne že mnogo let in jih tako lahko imenujemo bodisi domače ali celo udomačene sorte. Vendar pa se moramo zavedati, da pravo seme ni vedno tako lahko pridelati, saj imajo posamezne vrste svoje zahteve katere je dobo poznati.
Poznamo dva načina opraševanja, ki se ločita glede na to ali so rastline samoprašnice ali tujeprašnice. Pri samoprašnih pride do oploditve, ko cvetni prah opraši pestič iste rastline. Pri tujeprašnicah pa cvetni prah ne more oploditi jajčne celice istega cveta, ampak mora to opraviti cvetni prah iz sosednje rastline iste vrste. Tukaj odigrajo največjo vlogo žuželke in veter.
Za vetrocvetke je značilno, da jih oprašuje veter. Take rastline imajo neznatne cvetove, prašnike imajo zelo dolge in nežne prašne niti, ki jih strese že rahel veter in otrese cvetni prah.
Za žužkocvetke, pa je značilno, da take rastline oprašujejo žuželke, npr čebele, čmrlji itd. Te rastline imajo živobarvne cvetove, pelod pa je lepljiv. Ker je cvetni prah lahek in ga veter ter žuželke lahko odnesejo precej daleč, lahko pride do nezaželenih križanj. Lastnosti sorte se spremenijo, kar pa se pokaže šele s setvijo semena v naslednji generaciji. Da bi se pri pridelovanju semena zavarovali pred nezaželenim križanjem, sejemo sorodne sorte v določeni prostorski izolaciji. To pomeni da mora biti med sorodnimi rastlinami razmik , ki je za posamezne vrste rastlin različen ter znaša od nekaj metrov do več kilometrov. Najmanjša potrebna izolacija je pri samoprašnicah, nato pri rastlinah, ki jih oprašuje veter največja pa pri tujeprašnicah, ki jih oprašujejo žuželke, npr. buče, ajda, zelje. Samo izolacija med sorodnimi posevki pa tudi ni še dovolj, da ne bi prišlo do nezaželenih križanj. Odstraniti moramo tudi vse samorastoče in divje sorodne rastline iz okolice in paziti, da kaj podobnega ne cveti na sosednjem polju ali vrtu.
Poleg tega, lahko rastline razdelimo v več kategorij tudi po tem ali seme nastane že prvo leto, ali šele naslednje, drugo leto po sajenju.
Vsaka od teh lastnosti pa tudi vpliva na to kako enostavno je pridelati seme neke vrtnine. Po težavnosti pridelovanja bi lahko sorte razdelili takole( od najlažjega do najtežjega):
Vrtnine, ki jih razmnožujemo vegetativno
V to skupino med najpogostejšimi vrtninami na vrtu spadata česen in šalotka. Oba lahko razmnožujemo vegetativno. Pri česnu tako glavico razpremo in stroke uporabimo za saditev. Podobno pri šalotki. Pri tem pazimo le, da uporabimo zdrave stroke. Pri česnu je najbolje, da uporabimo le zunanje, večje stroke, notranje, manjše pa uporabimo v kuhinji.
Vrtnine, ki tvorijo seme že v prvem letu in so samooplodne
Za vrtnine, ki sodijo v to skupino velja, da seme lahko dokaj enostavno pridelamo, saj do križanje z sorodnimi vrstami le redko pride. Vendar kljub temu pazimo in sorodnih vrtnin ne sadimo preblizu. Priporočamo, da je razdalja med sorodnimi vrtninami od 5 do 10 m.
V to skupino sodijo vrtnine kot so fižol, solata, bob, soja, leča, paradižnik , jajčevec.
V to skupino sicer sodi tudi paprika in čili, vendar se različne sorte lahko medsebojno oprašijo, zato je priporočljiva razdalja vsaj 10m med različnimi sortami. Kar nekaj je poznanih primerov, ko sta čili in paprika na vrtu rasla preblizu skupaj in namesto želene sladke je pridelovalec dobil pekočo papriko.
Vrtnine, ki tvorijo seme že v prvem letu in so tujeprašne
Za tujeprašne vrste velja, da rastlina potrebuje pelod sosednjega cveta ali celo rastline. Za oprašitev, zato potrebuje veter ali žuželke. Če želimo tako pridelati seme vrtnin iz te skupine, na svojem vrtu ne smemo imeti več različnih sort iste vrste, saj se lahko med seboj lahko oprašijo. Priporočljiva razdalja med posameznimi sortami in sorodnimi vrstami je zato od 500 do 1000m. Potrebujemo pa večje število rastlin iste vrste in sorte, da se lahko rastline med seboj uspešno oprašijo.
V to skupino sodijo sončnica, redkvica, rukola, bučke, buče, kumare, lubenica.
Vrtnine, ki tvorijo seme komaj drugo leto po sajenju in so tujeprašne
Za vrtnine v tej skupini je značilno, da v prvem letu po sajenju, navadno oblikujejo plod in šele v naslednjem letu seme, zato mora rastlina uspešno prezimiti. Se pravi, da jo moramo pred mrazom zavarovati. Je pa večina teh vrtnin tudi tujeprašnic, zato mora biti, če želimo pridobiti pravo seme, med posameznimi sortami in sosednjimi vrstami minimalno 500m razmika, za posamezne vrste celo 1000m.
V to skupino sodijo korenje, peteršilj, zelena, blitva, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, repa, radič, čebula, por.
Če čebula zacveti že prvo leto, semena ne pobiramo, saj je navadno to slabše kakovosti.
Še nekaj napotkov: Za pridobivanje semena izberemo le zdrave rastline, ki so na videz to kar od nje pričakujemo. Vsako rastlino moramo spremljati celo rastno sezono in tako, ki ne ustreza jo moramo uničiti še preden začne cveteti. Prav tako izpulimo tudi rastline, ki so preveč bolne ali napadene od škodljivcev. Najbolj pomembno pa je, da pred cvetenjem izpulimo tudi vse rastline, ki odstopajo od sortne značilnosti. Za pridelovanje semena, zato ne uporabljamo le nekaj rastlin, temveč jih zasedimo več, tako da bomo lahko na koncu odbrali le najlepšo, iz katere bomo nato seme tudi pobrali.
Kombuča je goba, iz katere pripravljamo zdravilni napitek. Nekateri kombuči pravijo kar sonce, ki sveti od znotraj, številni strokovnjaki pa jo cenijo kot univerzalno zdravilno sredstvo za lajšanje najrazličnejših težav.
Kaj sploh je kombuča ali kombučin napitek?
Izvor imena kombuča je nekoliko nejasen.
Kombu je po japonsko morska trava, cha čaj, kar skupaj pomeni pripravljen v
čaju morske trave. Vendar s tem imenom na Japonskem imenujejo drugo pijačo, ki
jo pridobijo iz alg. Kombuča, kot jo poznamo pri nas, torej fermentiran črni
čaj, naj bi dobila ime po korejskem zdravniku Kombu. Drugi imeni za kombučo sta
še kombuša in čajna goba.
Kombuča je torej napitek, ki nastane po
fermentaciji sladkanega črnega čaja pod vplivom simbiozne kulture kvasovk in
bakterij ocetnega kisanja. Sluzasto, sivorumeno obarvano ploščato opno iz
celuloznih vlaken, v katero so ujeti mikroorganizmi, dodajajo v mešanico črnega
čaja in sladkorja. Takšen micelij plava na vrhu tekočine in se v času enega
tedna poveča za približno enkrat. Micelij lahko nato razdelijo na dva dela in
oba razmnožujejo v novem čajnem mediju. Bakterije in kvasovke se razmnožujejo
in spreminjajo sestavo čaja.
Probiotiki, ki jih kombuča vsebuje, lahko pomagajo vašemu črevesju
Ker gre za fermentiran napitek, v kombuči najdemo tudi
probiotične bakterije. In ravno v tem je največji potencial uživanje kombuče
kot pijače za zdravje, saj so probiotiki dobre bakterije v črevesju.
Črevesni mikrobioti nekateri pravijo tudi neviden ali
pozabljen organ, saj je izjemnega pomena za ohranjanje našega zdravja in
počutja. Največkrat se na to spomnimo šele, ko nas začne črvičiti ali že imamo
drisko. Tudi takrat nam bo navadno zdravnik predpisal probiotično terapijo.
Zdrava in uravnotežena črevesna flora pa seveda pomeni tudi dober imunski sistem, manj zbolevanja v sezoni grip in prehladov teh več energije skozi ves dan. Seveda kombuča ni edini vir probiotikov, ki jih najdemo tudi na primer v kislem zelju in ostali fermetirani hrani.
Bakterije, ki so navadno prisotne v kombuči, so Bacterium xylinum, Bacterium gluconicum, Acetobacter ketogenum in Pichia fermentans. Število in raznolikost kvasovk sta pri različnih tržno dostopnih pripravkih drugačna, navadno pa so prisotne Bretanomyces bruxellensis, Candida stellata, Schizosaccharomyces pombe, Torulaspora delbrueckii in Zygosaccharomyces bailii. O kvantitativni sestavi mikroorganizmov v kombuči vemo zelo malo.
Kombučina zdravilna goba
Kombučina goba predstavlja zdrizasto simbiozo ocetnokislinskih bakterij in gliv kvasovk, ki sladkani čaj v nekaj dneh spremenijo v jabolčnemu vinu podobno pijačo. V Evropi ta napitek poznamo šele od začetka prejšnjega stoletja, v Aziji pa so to gobo uporabljali že veliko prej (na Kitajskem jo na primer uporabljajo že kakih 2000 let).
Kombuča krepi imunski sistem
Kombučo uporabljamo za poživljanje (vsebuje kofein, alkohol in ogljikove hidrate) organizma, za krepitev imunskega sistema, za pomoč pri različnih črevesnih težavah, do katerih pride zaradi motenje bakterijske flore oziroma zaradi porušenega kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu, prav tako pomaga pri čiščenju telesa, v pomoč pa je tudi pri hujšanju. Kombuča torej spodbuja presnovo, razstruplja, deluje antibiotično in še in še.
Kako pripravimo kombučo oziroma kombučin napitek?
Kombučina goba za rast potrebuje toploto – najbolj idealna je temperatura okrog 32 °C – ter kisik in svetlobo. V približno 10 do 14 dneh po nastavitvi je napitek dozorel, tako da ga lahko precedimo. Napitek shranimo v hladilniku in vsak dan popijemo en do dva kozarca.
Zdaj pa se kar lotimo priprave kombučinega napitka: Za pripravo napitka potrebujemo matico kombuče, petlitrski lonec, čaj in vodo. Najprej pripravimo črni ali zeleni čaj (eno čajno žličko na liter vode) in v njem raztopimo približno 60 do 70 gramov sladkorja. Ko tekočina postane mlačna, jo prelijemo v steklen kozarec in vanj položimo matico kombuče, ki jo bo zakisala. Posodo pokrijemo s krpo, ki jo pritrdimo z elastiko. Po približno desetih dneh mikroorganizmi sladkor in sestavite pravega čaja predelajo v glukonsko, ocetno, glukuronsko, oksalno in druge kisline, ki razstrupljajo naše telo.
Kombuča lahko nadomesti sladke pijače
Različne pijače, ki jih najdemo na trgovskih policah v pisanih embalažah, so v zadnjih nekaj desetletjih postale največji vir zaužitega sladkorja. Ste vedeli, da lahko kombuča postane nadomestek za celo serijo različnih napitkov, ki jih dnevno zaužijete? Nadomesti lahko športne napitke, sladkan čaj, kavo in sokove, saj vsebuje bistveno manj sladkorjev kot marsikatera pijača, ki si jo pogosto privoščimo, hkrati pa ima vseeno dober in osvežilen.
Na splošno velja, da bi morali na dan spiti najmanj 8 skodelic vode in drugih nesladkanih pijač (na primer čajev). Pri tem vam lahko pomaga tudi pitje kombuče, da boste ostali dobro hidrirani skozi ves dan.
Toda koliko kombuče lahko spijete na dan? Na tem področju ni bilo narejenih veliko raziskav, vendar uživanje približno 3 decilitre na dan pri zdravih ljudeh ne bo povzročilo škodljivih učinkov, navajajo Centri za nadzor bolezni.
Kako uživanje kombučinega napitka vpliva na naše zdravje
Kombuča je polna organskih kislin (med drugim vsebuje ocetno, butirično, oksalno, jabolčno, glukonsko kislino in druge), aktivnih encimov, amino kislin, antioksidantov in probiotikov.
Kombuča pozitivno vpliva na sklepe in zmanjša tveganje za nastanek artritičnih obolenj
Kombuča vsebuje veliko glukozaminov, ki skrbijo za zdrave sklepe. Glukozamini povečujejo nastanek hialuronske kisline, ki ohranja strukturo hrustanca in zmanjšuje artritične bolečine. Hialuronska kislina ohranja zdravo strukturo tkiva, skrbi pa tudi za to, da so sklepi dovolj vlažni in prožni.
Z uživanjem kombuče do več energije
Kombuča tudi odlično razstruplja in tako omogoča telesu, da deluje bolj učinkovito. Redno uživanje pozitivno vpliva na delovanje jeter, ledvic in sečne poti. S pomočjo kombučinega napitka torej poskrbimo, da telo lažje izloči vse strupene snovi. Ko razstrupimo telo, vsi procesi v telesu delujejo bolje, prav tako pa imamo v hipu več energije.
Uživanje napitka iz kombuče pomaga pri hujšanju
Še ena odlična lastnost kombučinega napitka je tudi ta, da pozitivno vpliva na metabolizem. Če je hitrejša naša presnova, je tudi poraba energije bolj učinkovita.
Kombuča tudi pomirja
Napitek iz kombuče prav tako pomirja telo in duha. Z rednim uživanjem napitka lahko občutno zmanjšate stres in anksioznost, ublažite simptome depresije ter poskrbite za boljši spanec.
Upoštevati velja tudi previdnost pri uporabi
Številne trditve o širokem spektru delovanja kombuče so zbudile veliko zanimanja, le nekaj raziskav pa so tudi dejansko izvedli. Klinični dokazi so izjemno pomanjkljivi. Nasprotno pa posamezni primeri, ki opisujejo zastrupitve, povezane z uživanjem kombuče, budijo velike dvome o varnosti. Kombuča je ob nepravilni uporabi in domači izdelavi brez sterilnega okolja lahko izvor patogenih bakterij.
Pri petih bolnikih so poročali o nezaželenih učinkih. Pri dveh se je pojavila alergijska reakcija, pri tretjem zlatenica, pri četrtem slabost, bruhanje, vrtoglavica, bolečine glave in vratu, pri petem pa visoka vročina, acidoza in odpoved ledvic. Posamezna poročila povezujejo jemanje kombuče tudi s poškodbami jeter, z metabolično acidozo, okužbo s kožno obliko antraksa in celo z enim smrtnim primerom.
