Pridelovanje lastnih semen in izmenjava le teh je v moฤnem razmahu. Semena menjujejo lastnike in mnogo kateri vrt bo bogatejลกi za novo sorto ali vrsto zelenjave, zeliลกฤ, cvetlic in mogoฤe celo sadnega drevja. ล e posebej smo navduลกeni nad mislijo, da se tako vzdrลพujejo sorte, ki so na naลกem ozemlju prisotne ลพe mnogo let in jih tako lahko imenujemo bodisi domaฤe ali celo udomaฤene sorte. Vendar pa se moramo zavedati, da pravo seme ni vedno tako lahko pridelati, saj imajo posamezne vrste svoje zahteve katere je dobo poznati.
Poznamo dva naฤina opraลกevanja, ki se loฤita glede na to ali so rastline samopraลกnice ali tujepraลกnice. Pri samopraลกnih pride do oploditve, ko cvetni prah opraลกi pestiฤ iste rastline. Pri tujepraลกnicah pa cvetni prah ne more oploditi jajฤne celice istega cveta, ampak mora to opraviti cvetni prah iz sosednje rastline iste vrste. Tukaj odigrajo najveฤjo vlogo ลพuลพelke in veter.
Za vetrocvetke je znaฤilno, da jih opraลกuje veter. Take rastline imajo neznatne cvetove, praลกnike imajo zelo dolge in neลพne praลกne niti, ki jih strese ลพe rahel veter in otrese cvetni prah.
Za ลพuลพkocvetke, pa je znaฤilno, da take rastline opraลกujejo ลพuลพelke, npr ฤebele, ฤmrlji itd. Te rastline imajo ลพivobarvne cvetove, pelod pa je lepljiv. Ker je cvetni prah lahek in ga veter ter ลพuลพelke lahko odnesejo precej daleฤ, lahko pride do nezaลพelenih kriลพanj. Lastnosti sorte se spremenijo, kar pa se pokaลพe ลกele s setvijo semena v naslednji generaciji. Da bi se pri pridelovanju semena zavarovali pred nezaลพelenim kriลพanjem, sejemo sorodne sorte v doloฤeni prostorski izolaciji. To pomeni da mora biti med sorodnimi rastlinami razmik , ki je za posamezne vrste rastlin razliฤen ter znaลกa od nekaj metrov do veฤ kilometrov. Najmanjลกa potrebna izolacija je pri samopraลกnicah, nato pri rastlinah, ki jih opraลกuje veter najveฤja pa pri tujepraลกnicah, ki jih opraลกujejo ลพuลพelke, npr. buฤe, ajda, zelje. Samo izolacija med sorodnimi posevki pa tudi ni ลกe dovolj, da ne bi priลกlo do nezaลพelenih kriลพanj. Odstraniti moramo tudi vse samorastoฤe in divje sorodne rastline iz okolice in paziti, da kaj podobnega ne cveti na sosednjem polju ali vrtu.

Poleg tega, lahko rastline razdelimo v veฤ kategorij tudi po tem ali seme nastane ลพe prvo leto, ali ลกele naslednje, drugo leto po sajenju.
Vsaka od teh lastnosti pa tudi vpliva na to kako enostavno je pridelati seme neke vrtnine. Po teลพavnosti pridelovanja bi lahko sorte razdelili takole( od najlaลพjega do najteลพjega):
Vrtnine, ki jih razmnoลพujemo vegetativno
V to skupino med najpogostejลกimi vrtninami na vrtu spadata ฤesen in ลกalotka. Oba lahko razmnoลพujemo vegetativno. Pri ฤesnu tako glavico razpremo in stroke uporabimo za saditev. Podobno pri ลกalotki. Pri tem pazimo le, da uporabimo zdrave stroke. Pri ฤesnu je najbolje, da uporabimo le zunanje, veฤje stroke, notranje, manjลกe pa uporabimo v kuhinji.
Vrtnine, ki tvorijo seme ลพe v prvem letu in so samooplodne
Za vrtnine, ki sodijo v to skupino velja, da seme lahko dokaj enostavno pridelamo, saj do kriลพanje z sorodnimi vrstami le redko pride. Vendar kljub temu pazimo in sorodnih vrtnin ne sadimo preblizu. Priporoฤamo, da je razdalja med sorodnimi vrtninami od 5 do 10 m.
V to skupino sodijo vrtnine kot so fiลพol, solata, bob, soja, leฤa, paradiลพnik , jajฤevec.
V to skupino sicer sodi tudi paprika in ฤili, vendar se razliฤne sorte lahko medsebojno opraลกijo, zato je priporoฤljiva razdalja vsaj 10m med razliฤnimi sortami. Kar nekaj je poznanih primerov, ko sta ฤili in paprika na vrtu rasla preblizu skupaj in namesto ลพelene sladke je pridelovalec dobil pekoฤo papriko.
Vrtnine, ki tvorijo seme ลพe v prvem letu in so tujepraลกne
Za tujepraลกne vrste velja, da rastlina potrebuje pelod sosednjega cveta ali celo rastline. Za opraลกitev, zato potrebuje veter ali ลพuลพelke. ฤe ลพelimo tako pridelati seme vrtnin iz te skupine, na svojem vrtu ne smemo imeti veฤ razliฤnih sort iste vrste, saj se lahko med seboj lahko opraลกijo. Priporoฤljiva razdalja med posameznimi sortami in sorodnimi vrstami je zato od 500 do 1000m. Potrebujemo pa veฤje ลกtevilo rastlin iste vrste in sorte, da se lahko rastline med seboj uspeลกno opraลกijo.
V to skupino sodijo sonฤnica, redkvica, rukola, buฤke, buฤe, kumare, lubenica.
Vrtnine, ki tvorijo seme komaj drugo leto po sajenju in so tujepraลกne
Za vrtnine v tej skupini je znaฤilno, da v prvem letu po sajenju, navadno oblikujejo plod in ลกele v naslednjem letu seme, zato mora rastlina uspeลกno prezimiti. Se pravi, da jo moramo pred mrazom zavarovati. Je pa veฤina teh vrtnin tudi tujepraลกnic, zato mora biti, ฤe ลพelimo pridobiti pravo seme, med posameznimi sortami in sosednjimi vrstami minimalno 500m razmika, za posamezne vrste celo 1000m.
V to skupino sodijo korenje, peterลกilj, zelena, blitva, zelje, ohrovt, brstiฤni ohrovt, repa, radiฤ, ฤebula, por.
ฤe ฤebula zacveti ลพe prvo leto, semena ne pobiramo, saj je navadno to slabลกe kakovosti.
ล e nekaj napotkov: Za pridobivanje semena izberemo le zdrave rastline, ki so na videz to kar od nje priฤakujemo. Vsako rastlino moramo spremljati celo rastno sezono in tako, ki ne ustreza jo moramo uniฤiti ลกe preden zaฤne cveteti. Prav tako izpulimo tudi rastline, ki so preveฤ bolne ali napadene od ลกkodljivcev. Najbolj pomembno pa je, da pred cvetenjem izpulimo tudi vse rastline, ki odstopajo od sortne znaฤilnosti. Za pridelovanje semena, zato ne uporabljamo le nekaj rastlin, temveฤ jih zasedimo veฤ, tako da bomo lahko na koncu odbrali le najlepลกo, iz katere bomo nato seme tudi pobrali.