Prijava
Hmelj (Humulus lupulus) je zelnata trajnica iz družine konopljevk, ki se vzpenja po grmovju, mejah in drevesih po vsej Evropi do nadmorske višine 1500 m. V Sloveniji hmelj gojijo v okolici Žalca, sicer pa po vsej državi raste tudi divje kot ovijalka po grmovnatih nabrežjih in senčnih gozdnih robovih. Njegovo čvrsto, zvijajoče se steblo nosi srčaste liste, razdeljene na ostro nazobčane krpe. Nekdaj so hmeljeva stebla uporabljali za izdelovanje košar in drugih pletarskih izdelkov.
Hmelj je vsestransko uporabna rastlina
Iz stebel so pridobivali tudi vlakna za tkanine in celulozo za papir. Hmelj je dvodomna rastlina, zato cvetovi različnih spolov rastejo na različnih rastlinah. Na ženskih rastlinah, ki jih gojijo v industrijske namene, se razvijajo stožčasti storžki, ki jih že od nekdaj uporabljajo v ljudskem zdravilstvu in za varjenje piva, a ne toliko zaradi njegove arome, kot zaradi njegove lastnosti, da preprečuje skisanje piva. V kulinariki so hmelj uporabljali že stari Rimljani, saj so uživali njegove mlade poganjke. Danes uživamo kot zelenjavo poganjke hmelja, ki jih odstranimo zgodaj spomladi. Podobni so majhnim belušem, a imajo nekoliko bolj močan okus, odlični so kuhani, praženi in pečeni z bešamelom.
V storžkih se skriva zakladnica zdravja
Uporabni deli hmelja v zdravilne namene so ženska socvetja (storžki). Ženske cvetove oziroma storžke nabiramo jeseni, ko so rumenkasto zelene barve. Posušeni storžki imajo aromatičen, grenak okus. V glavnem jih uporabljajo za varjenje piva, iz njih pa pripravljajo tudi čaje, prašek in izvlečke za zdravilne namene. Zaradi svojega pomirjevalnega učinka so cenjen dodatek v balneoterapiji (zdravilni uporabi kopeli).
Aromatični okus rastline je posledica eteričnega olja, ki ga sestavljajo mono- in seskviterpeni ter spojine s kisikom. Hmeljeve grenčine, sestavljene iz hmeljevih grenčinskih kislin, so znane pod imenoma humulon in lupulon. Hmelj vsebuje poleg tega še estrogene snovi.
Hmelj deluje pomirjevalno
Hmelj ima pomirjujoče, sedativno in spazmolitično delovanje.
Pomirjevalni in uspavalni učinek hmelja, zlasti eteričnega olja in njegovih spojin s kisikom, so potrdile različne raziskave. Klinični poskusi v Nemčiji so dokazali, da je pri odpravljanju motenj spanja pripravek iz hmelja in baldrijana enako učinkovit kot benzodiazepini. Ta kombinacija se je izkazala za uspešno tudi pri zdravljenju težav z živci pri odraslih in otrocih. Hmelj uporabljajo pri vseh oblikah nemira, pri občutku strahu, pri motnjah spanca, nervozi, razdražljivosti in slabem teku.
Hmeljeve grenčine spodbujajo delovanje prebavil, raziskave pa so razkrile tudi, da grenčini humulon in lupulon uničujeta bakterije (celo rast povzročiteljev tuberkuloze) ter umirjata krče. Estrogeno delovanje hmelja so v ljudski medicini nekdaj že poznali. Obiralke hmelja so vedno predčasno dobile menstruacijo. Tega učinkovanja niso dalje raziskovali, saj so rastlinski kontraceptivi z razvojem sintetičnih izgubili svoj pomen. Danes potekajo raziskave, ki poleg nekaterih drugih rastlin s sestavinami, podobnimi ženskemu hormonu estrogenu, preučujejo tudi hmelj in možnost njihove uporabe pri lajšanju težav, povezanih z menstrualnim ciklom in menopavzo.
Tudi proti nespečnosti
Proti nespečnosti uživamo poparek, ki ga pripravimo tako, da 10 g hmeljevih storžkov prelijemo z litrom vrele vode in namakamo 10 minut. Popijemo 1 skodelico na dan, tik pred spanjem. Za pomiritev spijemo dve do tri skodelice tako pripravljenega čaja na dan. Lahko uživamo tudi tinkturo oziroma tekoči izvleček, in sicer tako, da 20 kapljic nakapamo v vodo in pijemo trikrat na dan. Hmelj lahko mešamo tudi z drugimi pomirjevalnimi zelišči, kot so baldrijan, melisa, šentjanževka in sivka. Iz dveh žličk poljubne mešanice pripravimo poparek in pijemo do tri skodelice čaja na dan, posebno pred spanjem ali pred stresnimi dogodki. Če želimo čaj uporabiti zoper želodčne tegobe, ga pripravimo kot preliv, in sicer tako, da hmelj namočimo v hladno vodo in pustimo stati nekaj ur. Rahlo pogretega nato pijemo pred jedjo ali po požirkih čez dan.
Pri težavah z živci lahko pripravljen poparek, kot je opisano zgoraj, zlijemo v toplo vodo v kopalni kadi in se v kopeli namakamo 20 minut. Hmelj v kopeli namreč pomirja, sprošča in krepi naše telo.
Ljudje, ki jim nespečnost in živčna razdraženost delata še posebej hude preglavice, naj si nabavijo ali sami izdelajo aromatične hmeljeve blazinice. V postelji naj jih imajo tudi otroci, ki težko zaspijo. Blazinico si pripravimo tako, da dve do tri pesti posušenega hmelja damo v bombažno ali platneno vrečko in jo položimo pod vzglavnik. Lahko si pripravimo tudi mešanico hmelja, melise, sivke, šentjanževke in baldrijana.
Pri uživanju hmelja moramo vedeti, da so nekateri ljudje lahko alergični na pripravke, ki vsebujejo hmelj in da le-ta lahko vpliva tudi na delovanje kontracepcijskih tablet. Hmelj ni primeren za ljudi, ki se nagibajo k depresiji, niti se ga ne priporoča med nosečnostjo, saj lahko povzroči krčenje maternice. Doječe matere pa naj jemljejo le majhne odmerke kakršnegakoli hmeljevega pripravka.
