Naj poleg ostalih živil na vaši mizi najdejo mesto tudi čebelji pridelki

Le kdo ne pozna čebel, drobnih marljivih žuželk, ki neutrudno letajo s cveta na cvet, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah. Bogastvo naše domovine se kaže tudi v temu, da iz našega območja izvira in na njem živi avtohtona čebelja rasa, ki jo imenujemo kranjska čebela ali sivka. Četudi se nam na prvi pogled to morda ne zdi omembe vredno, pa prisotnost čebel v naravi in njihovo delo predstavljata nepogrešljiv člen pri pridelavi hrane, kar je izrednega pomena za celotno človeštvo. Verjetno ste že slišali znameniti rek, ki ga pripisujejo svetovno znanemu matematiku in fiziku Albertu Einsteinu, ki naj bi dejal: »Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi …« Najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu je prav v opraševanju različnih rastlin in čebele so med vsemi opraševalci rastlin najpomembnejše. V različnih strokovnih virih lahko zasledimo, da je vrednost opraševanja od 15- do 30-krat večja, kot je vrednost vseh čebeljih pridelkov skupaj. Čebelam se tako lahko zahvalimo za rastlinsko raznovrstnost v naravi, pa tudi za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani. Od opraševanja čebel so v največji meri odvisna sadna drevesa, kot so jablane, breskve, češnje ipd., saj čebele oprašijo kar 70–80 odstotkov cvetov. Enako velja tudi za poljedelske kulture, kot so ajda, facelija, detelja, oljna ogrščica, sončnice, in tudi nepogrešljive vrtnine, ki se znajdejo na naši mizi, na primer fižol, paradižnik, kumare, buče itd. Od kakovosti oprašitve sta odvisna tako količina kot tudi kakovost pridelkov.

Uživajmo lokalne čebelje pridelke

V današnjem času se trgovske police šibijo pod pridelki in izdelki različnega porekla, ki nas mamljivo vabijo k nakupu. Ali se kdaj vprašate, od kod izvirajo na pogled slastne vabljive rdeče jagode in kako so bile pridelane? Zavedni potrošniki iz dneva v dan večjo pozornost namenjajo prav znanemu poreklu živil in načinu pridelave. Izrednega pomena za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja je prav uživanje lokalno pridelane hrane iz domačega okolja. Takšna živila pridejo tako rekoč neposredno na naš krožnik in niso izpostavljena dolgim transportnim potem, med katerimi izgubljajo svojo biološko vrednost. Zaradi kratkih transportnih poti se v živilih, predvsem v sadju in zelenjavi, ohranijo vitamini in minerali, ki krepijo naš organizem in so življenjskega pomena za naše telo. Tudi kakovost čebeljih pridelkov se z dolgimi transportnimi potmi in nepravilnim skladiščenjem občutno slabša, zato je najbolje, če jih uživamo čim bolj sveže. Uživanje živil iz nedomačega okolja poveča tudi tveganje za pojav alergij, ki so v zadnjem času dokazano v porastu tako pri odraslih ljudeh kot tudi otrocih. Samooskrba s hrano je v Sloveniji izredno nizka, zato z uživanjem lokalno pridelanih živil izražamo tudi podporo slovenskemu kmetijstvu, poleg tega pa tako prispevamo tudi delček k skrbi za okolje, v katerem živimo.

Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na darove iz čebeljega panja, ki so resnično vsak zase svet v malem. Čebelji pridelki so edinstvena živila, ki so široko uporabna v različne namene, tako v kulinariki, kozmetiki pa tudi ljudski medicini, in tudi zanje velja, da je najbolje, če jih uživamo iz domačega okolja. Obstaja nešteto receptov, kako uporabljati različne čebelje pridelke v vsakdanjem življenju. Naj čebelji pridelki, poleg zelenjave in sadja, najdejo prostor tudi na vaši mizi.

Nekaj zanimivosti:

• V naši prehrani lahko med popolnoma nadomesti konzumni sladkor, saj poleg sladkorjev vsebuje več bioaktivnih snovi, ki jih naš organizem potrebuje. Med lahko uživamo kot samostojno jed ali za slajenje čaja in kave ter pri pripravi tako mesnih kot zelenjavnih jedi in sladic.
• Pri pripravi jedi izbiramo take mehanske in toplotne postopke, da v živilih ohranimo čim več snovi, ki jih naše telo potrebuje. Za med velja, da ga ne segrevamo na več kot 40 °C in da ga v jed raje dodamo po toplotni obdelavi živil. Ker je med zaradi visoke vsebnosti fruktoze slajši od sladkorja, ga v receptih s sladkorjem uporabljamo kar za tretjino manj.
• V Sloveniji pridelujemo vrste medu višje kakovosti z zaščitenim geografskim poimenovanjem, priznanim na ravni Evropske unije. Zaščiteno geografsko poreklo nosita Kočevski gozdni med in Kraški med, zaščiteno geografsko označbo pa Slovenski med. Več na www.slovenskimed.si.

Nataša Lilek, svetovalka specialistka za varno hrano pri JSSČ