Zlata rozga za sečila, celjenje ran in revmatične bolečine

Bene Behrič, Zeliščar
-
0
Zlata rozga za sečila, celjenje ran in revmatične bolečine

Zlata rozga je tudi pri nas dobro poznana zdravilna rastlina. V Sloveniji uspevajo 3 vrste zlate rozge: poleg invazivne orjaške zlate rozge (Solidago canadensis) in agresivne kanadske zlate rozge (Solidago canadensis) poznamo tudi navadno (Solidago virgaurea), ki se uporablja za lajšanje blagih vnetij sečil.

Seveda vse 3 vrste vsebujejo zdravilne učinkovine flavonoide, triterpenske saponine in fenolne kisline, zaradi česar lahko nabiramo katero koli našteto vrsto. Vendar je v tradicionalnem zdravilstvu le zel navadne zlate rozge navzoča že več stoletij. Včasih so zlato rozgo uporabljali za pospeševanje celjenja ran, danes pa je znana predvsem po svojih zdravilnih lastnostih, ki pomagajo pri vnetjih sečil, mehurja in ledvic, težavah s prostato, preprečujejo nastanek ledvičnih kamnov, lajšajo revmatična obolenja in se dobro obnesejo pri različnih težavah s kožo.

Že stari Germani so cenili zlato rozgo kot zelišče za hitrejše celjenje ran. Prav tako so ohranjeni zapisi Martin Lutra, ki je zlato rozgo uporabljal pri različnih težavah. O uporabi te rastline pa je Jakob Teodor Tabernaemontanus v 16. stoletju zapisal: »Za zunanje in notranje rane povsem zdravilna, zaradi svoje krčilne moči … Proti kamnu in ledvični bolečini, očisti sečni kanal vse hrapave sluzi.«

Zlata rozga zdravilna rastlina

Zelo dobro raziskana rastlina

V 19. stoletju je nemški zdravnik Rademacher razširil znanje o ugodnem delovanju zlate rozge in jo priporočil pri težavah ledvic. Vsa ta pretekla spoznanja so vodila do uporabe te rastline še danes. Zlata rozga je zelo dobro raziskana rastlina, ki jo v Zahodni Evropi uporabljajo kot diuretik. Ko omenjamo zlato rozgo, s tem mislimo navadno zlato rozgo, ki je najučinkovitejša. Poleg te iz Severne Amerike izvirata kanadska zlata rozga in orjaška zlata rozga.

Navadna zlata rozga je 30–100 cm visoka trajnica, ki izhaja iz Evrope. Pri nas zlata rozga raste v svetlih gozdovih, na posekah in kamnitih mestih. Rumene košk,e sestavljene iz rumenih drobnih cvetov, boste opazili od julija do oktobra. Ovojkovi listi rastejo v več redih in se prekrivajo kot strešniki. Je gola ali puhasta in malo razvejena. Steblo je enakomerno olistano do vrha s premenjalno razvrščenimi suličastimi listi. Najvišji listi so ozki, celorobi in sedeči (brez peclja). Rastlino poberemo, ko se začnejo odpirati prvi cvetovi, navadno konec julija, začetek avgusta. Pri nabiranju upoštevamo, da imamo čim manj stebelnih delov, v katerih je manj učinkovin.

Posušena ima aromatičen vonj in grenek, trpek okus. Uporabljamo posušene zeli navadne zlate rozge, iz katerih pripravimo čaje, prevretke, alkoholne izvlečke in sirupe. Posušena zlata rozga vsebuje eterično olje, flavonoide, in sicer astragalin, hiperozid, izokvercetin, rutin ter triterpenske saponine, ki dajo pri hidrolizi najmanj 8 aglikolov, med njimi oleanolno in poligala kislino, ki so pomembni za učinek te rastline. Poleg navedenih vsebuje tudi katehinske čreslovine, polisaharide, kavno kislino in njene estre in klorogensko kislino ter fenilna glikozida leiokarpozid in virgaureozid A ter antociane.

Gojenje

Zlato rozgo lahko gojimo na vrtu. Sadimo na odcedno mesto, sejemo spomladi ali jeseni, na redko in pokrijemo z malo zemlje. Ko sadike zrastejo, jih večkrat razredčimo. Če pa imamo na vrtu stisko s prostorom ali pa vrta nimamo, lahko zlato rozgo gojimo v loncih. Uporabimo kompost iz lubja, grušča in šote. Redno zalivamo in poleti dodajamo tekoče gnojilo. Pozimi postavimo na zračno in hladno mesto. Kompost mora biti suh. Rada ima sončno rastišče.

Zlata rozga v ljudskem zdravilstvu

Kje in kdaj nabiramo zlato rozgo?

Navadna zlata rozga je trajnica in zraste do približno enega metra v višino. Zlata rozga raste najpogosteje na posekah in kamnitih mestih, ob železniških progah in cestah, svetlih gozdovih in ob grmovju. Cveti od julija do oktobra; nabiramo pa nadzemni del, in sicer, ko se začnejo odpirati prvi cvetovi. Pri tem je treba paziti, da imamo čim manj trdih olesenelih stebel, ker je v njih manj koristnih učinkovin. Posušeno zelišče ima značilen aromatičen vonj in trpek oziroma grenak okus, uporabljamo pa lahko tudi sveže dele rastline.

Delovanje zlate rozge

Delovanje zlate rozge je razmeroma široko, deluje namreč diuretično (povečano izločanje vode iz telesa v urin), spazmolitično (sprošča krče), blago protivnetno ter antihipertenzivno (zniževanje krvnega tlaka). Zlata rozga se najpogosteje uporablja pri težavah z mehurjem in ledvicah, ker spodbuja izločanje urina in tako izpiranje sečnih poti. Uporabljamo jo pri vnetjih sečnih organov, kamnih ter nagnjenosti k nastajanju peska in kamnov v ledvicah in mehurju. V ljudski medicini pa jo priporočajo tudi pri težavah s prostato, revmi in kroničnih kožnih izpuščajih ter ekcemih. Zunanje jo največkrat uporabljamo pri ranah in čirih, ki se slabo celijo.

Velja jo preizkusiti tako za notranje kot zunanje težave. Grgranje poparka zlate rozge pomirja vnetje ustne votline in žrela ter kašelj, pitje čaja pa pomaga tudi pri senenem nahodu. Tako lahko zaključimo, da se pripravke iz zlate rozge uporablja pri vnetjih sečil, kot dopolnilno zdravljenje bakterijskih okužb sečil ter preventivnemu zdravljenju ponavljajočih se bakterijskih okužb sečil, npr. pri nosilcih katetra, ki imajo velikokrat kronično okužbo sečil. Učinkovitost in neškodljivost pripravkov iz zlate rozge so potrdili v več kliničnih raziskavah, pri katerih so ugotovili blagodejne učinke rastline na okužbe sečnih poti, sečne kamne in razdražljiv mehur. Ugodno deluje tudi pri čiščenju jeter, na splošno za izločanje škodljivih snovi iz telesa.

Pri predpisani uporabi navadno ni neželenih učinkov. V redkih posameznih primerih lahko pride do alergijske reakcije. Če delovanje srca in ledvic ovirajo edemi (zaostajanje vode v tkivih), izpiranja z zlato rozgo ne smemo izvajati. Odsvetujemo pa uporabo nosečnicam in doječim materam. Vsekakor pa naj pri kroničnih vnetjih ledvic bolnika nadzoruje zdravnik.

Čaj iz zlate rozge

Zlata rozga in njeni pripravki

Pripravki iz ekstrakta zlate rozge se v prvi vrsti uporabljajo pri začetnih znakih akutnega ali kroničnega vnetja spodnjih sečil, lahko pa jih uporabljamo tudi za težave z akutnim vnetjem mehurja, ki je pogostejši pri ženskah. Medtem ko resnejših okužb, ki jih spremljajo povišana telesna temperatura, slabo počutje, huda bolečina v ledvenem predelu, bruhanje, krvavitev in med drugim driska, ne moremo zdraviti z zdravilnimi rastlinami, temveč je potreben takojšen obisk zdravnika.

Za pripravo čaja se običajno zlata rozga uporablja v kombinaciji z drugimi zdravilnimi rastlinami, lahko pa jo pijemo tudi kot samostojen čaj. 3 jedilne žlice posušenega zelišča prelijemo z litrom vrele vode, vse skupaj pa pustimo stati 5 minut. Čaj iz zlate rozge je dobro piti skozi cel dan v manjših količinah. Obenem lahko na podoben način pripravimo tekočino za grgranje in zdravljenje vnetij grla, skorbuta in med drugim ustne gnilobe – 1 žlico posušene zlate rozge prevremo v 1 skodelici vode.

Sveže liste in cvetove zlate rozge lahko zmečkamo in položimo neposredno na gnojno rano, na mesto pikov insektov, vbodov in ureznin. Učinek bo opazen zelo hitro, postopek pa je priporočljivo ponoviti na dve uri. Ne nazadnje pa lahko iz zlate rozge izdelamo celo mazilo za zunanjo uporabo po klasičnem receptu za izdelavo zeliščnih mazil.

Čaj iz zlate rozge

Iz 2 čajnih žlic posušene zeli zlate rozge, pripravimo poparek, ki naj pokrit stoji 10–15 minut. Čaj pijemo do 3–krat na dan. Uporabljamo ga tudi za obloge in izpiranje ran.

Čajne mešanice:

Mešanica z diuretičnim učinkom

Močno diuretično deluje naslednja mešanica zelišč:

  • zel zlate rozge, 60 g,
  • korenina gladeža, 20 g,
  • listi breze, 20 g.

Priprava: Poparek iz ene čajne žlice mešanice zelišč naj stoji 10 minut. Pijemo po 2–3 skodelice na dan.

Mešanica za revmatične težave

Pri revmatičnih težavah je primerna naslednja mešanica zelišč, ki delujejo predvsem diuretično in protivnetno:

  • zel zlate rozge  20 g,
  • cvet oslada, 20 g,
  • cvet bezga, 20 g,
  • cvet lipe, 20 g,
  • zel preslice, 20 g.

Priprava: Iz 2 čajnih žlic mešanice zopet naredimo poparek, ki naj pokrit stoji 15 minut. Pijemo po 2 skodelici na dan.

Čajna mešanica proti protinu (putika ali urični artritis):

  • zeli zlate rozge, 25g ,
  • oslada 15 g,
  • korenine luštreka, 15 g,
  • brezovega listja, 15 g,
  • listov koprive, 15 g,
  • korenine pirnice, 15 g.

Priprava: Poparek iz ene čajne žlice mešanice zelišč naj stoji 15 minut. Z kuro, ki naj traja 3 tedne, vsak dan popijte 1,5 litra čaja (1,5 litra za 3–4 žlice mešanice, pijemo porazdeljeno skozi ves dan). Pred naslednjo kuro naj bo vsaj 10 dni premora.

Obkladki

Za celjenje ran in razjed:

50 g zeli zlate rozge prelijemo z 1 litrom vrele vode in kuhamo 2 minuti. V pripravek namočimo kos tkanine in uporabimo 2-krat na dan.

Za pomiritev vnetega grla:

Pri vnetem grlu pripravimo poparek (kot je navedeno zgoraj za čaj), ga ohladimo in po potrebi grgramo.

Mazilo za manjše rane

 Izdelamo lahko tudi mazilo za zunanjo uporabo, ki vsebuje zlato rozgo. 

Sestavine:
Potrebujemo dve pesti suhega zelišča zlate rozge ter: 
– 250 g kokosove masti in 250 g hladno stiskanega olivnega olja; 
ali 
– 330 g rastlinske ali kokosove masti, 1 dl hladno stiskanega olivnega olja in 76 g čebeljega voska.

Priprava: Kokosovo maščobo segrejemo na vodni kopeli, dodamo zelišče. Odstranimo z vodne kopeli in damo v hladilnik preko noči. Zjutraj rahlo segrejemo nad vodno kopeljo, da se maščoba stopi, dodamo olivno olje in čebelji vosek, če smo delali po recepturi z njima. Nato tekočo maščobo precedimo skozi gazo v pripravljeno ovojnino (lončke). Hranimo na hladnem (v hladilniku). Mazilo zlate rozge uporabljamo za manjše rane, kožne spremembe …

Preberite tudi: Smilj – balzam za občutljivo kožo in začimba

Invazivne tujerodne vrste živali pri nas

Bodi Eko
-
0
Invazivne tujerodne vrste živali pri nas

Pred kratkim smo že pisali o agresivnih tujerodnih vrstah rastlin v Sloveniji, danes pa vam predstavljamo invazivne tujerodne vrste živali, katerih ustalitev in širjenje ogroža biotsko raznovrstnost, zdravje ljudi in gospodarstvo.

Na biotsko raznovrstnost invazivne tujerodne vrste živali vplivajo na različne načine – prihaja lahko predvsem do spodrivanja posameznih domorodnih vrst, ko zaradi križanja med seboj določene vrste izginjajo (na primer soška postrv). Na zdravje ljudi vplivajo največ tujerodne vrste, ki prenašajo bolezni in parazite, denimo tigrasti komarji, ki so v parih letih dobesedno preplavili Slovenijo. Do gospodarske škode lahko prihaja neposredno in posredno, ko namnožitev določene vrste recimo vpliva na zmanjšan pridelek, ali pa so ukrepi za njihovo odstranjevanje oziroma preprečevanje širjenja zahtevni in dragi.

Tigrasti komar

tigrasti komar

Čeprav tigrasti komarji izvirajo iz jugovzhodne Azije ter otočij zahodnega Pacifika in Indijskega oceana, so se s pomočjo človeka razširili v Zahodno in Južno Evropo, Afriko, Severno in Južno Ameriko ter na Bližnji vzhod. V Sloveniji se pojavljajo skozi vse leto, vrsta pa se zelo hitro prilagaja tudi na naše podnebne razmere. V Rimu so na primer že našli tudi primere komarjev, ki so se razmnoževali pozimi. Moteči so predvsem v poletnih mesecih, ko je njihova populacija največja. Pikajo največ podnevi, in sicer v jutranjih urah in v pozno popoldanskem času. Ker se tigrasti komarji razmnožujejo pri tleh, je najučinkovitejši način za njihovo zatiranje uničevanje habitatov, v katerih se lahko razvijejo ličinke. Paziti moramo torej, da v bližini stanovanj oziroma hiše nimamo kakršne koli stoječe vode.

Španski lazar

Španski lazar

Španski lazar (Arion vulgaris) nima veliko naravnih sovražnikov; iz Iberskega polotoka, kjer je njegov prvoten habitat, so ga v osrednjo oziroma zahodno Evropo in Slovenijo zanesli z rastlinami in prstjo. Še posebej v vrtovih z objedanjem rastlin povzroča veliko škode. Poleg tega je tudi vmesni gostitelj parazitov, kot so ogorčice, ki se še posebej rade prenesejo na hišne ljubljenčke, ogrožajo pa lahko tudi radovedne otroke.

Harlekinska polonica

harlekinska pikapolonica

Ta invazivna vrsta pikapolonice z latinskim imenom Harmonia axyridis je pred nekaj leti prvič zašla v naše kraje, ko so jo v zahodnem svetu uporabljali v rastlinjakih, kot biološko kontrolo uši. Danes je razširjena po celi Sloveniji, zaradi njene agresivnosti pa izginjajo tudi avtohtone polonice. Velik problem omenjenih pikapolonic je tudi, da v rojih napadejo celo hišo, zasedejo omet ali špranje v oknih in vratih, hkrati pa tudi oddajajo poseben izloček, ki povzroča alergijske reakcije. V Ameriki so tovrstne pikapolonice že velik problem, zato ker se skrijejo v grozdje – ko vinogradniki grozdje oberejo in stisnejo, živali spustijo ta izloček, tako da vino dobi trpek okus in postane neuporabno.

Druge problematične živalske vrste

Prav tako so problematične nekatere druge kopenske živalske vrste, recimo faraonske mravlje, katerih zatiranje je izredno težka naloga, saj gnezdijo na različnih nedostopnih mestih, zato njihova gnezda zelo težko izsledimo. Izpostaviti velja tudi koloradskega hrošča, ki je eden največjih škodljivcev na krompirju; pa kostanjev listni zavrtač (Cameraria ohridella), zaradi katerega propadajo (divji) kostanji; nutrije (Myocastor coypus), ki z izpodkopavanjem povzročajo okoljsko in gospodarsko škodo; platanino čipkarko (Corythucha ciliata); rakunastega psa. Med invazivne morske živali pa lahko prištejemo vrste, kot so trikotničarka ali zebrasta školjka, sončni ostriž, signalni rak, pseudorazbora (Pseudorasbora parva), ostriga, jezerska zlatovčica in ne nazadnje gambuzija.

Jagung Berdegel – koruzni polpetki

Katja Mrzel
-
0
Jagung Berdegel – koruzni polpetki

Kako so dobri ti polpetki! Zdaj je pravi čas, da se jih lotimo, saj na tržnici še lahko dobimo mlade koruzne storže. Značilen okus indonezijski kuhinji daje sladka sojina omaka. Z običajno sojino omako in dodatkom sladkorja nikakor ne moremo doseči podobnega okusa. V trgovinah sladke soje še nisem našla, zato pobrskajte po spletu in našli boste slovenske dobavitelje, pri katerih jo lahko naročite. Poleg polpetkov pa obvezna velika skleda zelene solatke. Dober tek!

koruzni polpetki

Sestavine:

  • 9 storžev surove mlade koruze
  • 7 šalotk
  • 2 stroka česna
  • 1 strok sveže kurkume
  • 2 čilija
  • Sol
  • 1 jž sladke sojine omake
  • 1 stepeno jajce
  • Olje za peko
  • 1 – 2 jž krušnih drobtin za vsak slučaj

 

Priprava:

  1. Koruzo olupimo, ji odstranimo vse nitke, nato jo z ostrim nožem v živo obrežemo, da od kocena ločimo prav vse zrnje.
  2. Šalotko, česen in kurkumo olupimo in narežemo na lističe. Če želimo blažji okus jedi, čiliju odstranimo peške, sicer drobno narežemo celega, s pecljem vred. Vse začimbe stresemo v možnar in dobro zmeljemo ali pa zelo drobno nasekljamo na deski in še stremo s plosko stranjo širokega noža. Čili čistimo in režemo z rokavicami. Čili se namreč vtre v roke, ki nas bodo pekle še več ur. Pazimo, da se z rokami ne dotikamo obraza, še posebej pa oči.
  3. K dišeči mešanici v možnarju dodamo malo koruze in jo stremo skupaj z njo. Dobljeno zmes preložimo v skledico, v možnarju pa stremo še preostalo koruzo. Če možnarja nimamo koruzo in nasekljano šalotko, česen in čili stresemo v multipraktik in zelo na hitro premešamo, da še ohranimo rahlo zrnato teksturo koruze. Če nimamo multipraktika vse skupaj dobro premečkamo s tlačilko za pire krompir.
  4. Dodamo jajce in začimbe in pustimo stati nekaj ur v hladilniku.
  5. V ponvi segrejemo olje. Vanj stresemo 1 žlico koruzne zmesi in jo z okroglino žlice potlačimo, da dobimo enakomerno debel majhen polpetek. Zlato zapečemo na eni, nato ga obrnemo in spečemo še na drugi strani. Če nam prvi polpetek dobro uspe, nadaljujemo s peko. Če razpade, zmesi dodamo malo krušnih drobtin.
  6. Poleg polpetkov pojemo še veliko skledo zelene solate.

Stari Egipčani so bili vegetarijanci

Bodi Eko
-
0
Stari Egipčani so bili vegetarijanci

Z opazovanjem ogljikovih atomov v mumijah ljudi, ki so živeli v Egiptu med leti 3.500 in 600 pred našim štetjem, so francoski znanstveniki ugotovili, katere vrste živil so sestavljale starodavno egipčansko prehrano.

V vestniku arheološke znanosti (Journal of Archaeological Science) je ekipa francoskih učenjakov strnila svoje ugotovitve, do katerih so prišli po preučevanju 45 mumij iz dveh francoskih muzejev v Lyonu. Preučili so zobovje in kosti, lase, kolagen in proteine ter se osredotočili na preučevanje mumij iz različnih časovnih obdobij. Večina prebivalstva v starem Egiptu je tako jedla večje količine sadja in zelenjave ter manj žit. Žita, kot sta proso in sirek, so predstavljala manj kot 10 odstotkov celotne prehrane.

Stari egipčani

Največ zelenjave in sadja

Rezultati raziskave so bili torej presenetljivi – prehrana starih Egipčanov v razponu 3.000 let je bila ves čas precej enolična. Tudi ko je ob Nilu vladalo sušno obdobje, so tamkajšnji prebivalci še vedno največ gojili in uživali sadje in zelenjavo, medtem ko ribe niso jedli tako pogosto, kot bi morda pričakovali od ljudi, živečih blizu morja ali večjih rek. Čeprav je kar nekaj dokazov za ribolov je na egipčanskih stenskih reliefih, je kar nekoliko presenetljivo, da v preučevanih tkivih niso našli ostankov rib, zaradi česar bi lahko sklepali, da uživanje rib ni bilo splošno razširjeno.

V starodavnih kulturah je bilo vegetarijanstvo pogosta oblika prehranjevanja, tudi zato, ker ljudje niso imeli dostopa do mesa, tako kot ga imamo danes. Kljub temu je njihova civilizacija uspela preživeti na tisoče let. Znanstveniki poudarjajo, da je uživanje večjih količin mesa na dnevni ravni postal fenomen šele zadnjih trideset let.

Nasveti za manj zavržene hrane

Bodi Eko
-
0
Nasveti za manj zavržene hrane

V današnjem času se praktično vsak dan soočamo z opomini, ki nam dajejo vedeti, kako srečni smo lahko, da imamo vsak dan kaj jesti. In pomislite, koliko hrane kljub temu samo v vašem gospodinjstvu dnevno ali tedensko konča v smeteh, pogosto samo zaradi negospodarnega ravnanja z njo.

Temu bi se z nekaj drugačnimi potezami zlahka izognili, le nekaj navad bi morali spremeniti. S tem bi poskrbeli ne le za mati naravo, temveč tudi za svoje finančno stanje.

Zavržena hrana

Po nakupih se odpravite organizirani

Najprej naj vas spomnimo na izjemno pomembno, pa tudi splošno znano dejstvo: nikoli se ne odpravite v trgovino s praznim želodcem. Tako boste namreč nakupili veliko več, kot dejansko potrebujete. Nakupite dovolj hrane za naslednjih nekaj dni, ne pa za cel teden vnaprej.

Ko smo že pri nakupovanju hrane — doma si napišite spisek stvari, ki jih potrebujete, in se nato pri nakupovanju držite seznama. Ko pridete iz trgovine z nakupljenimi novimi artikli, jih pri pospravljanju v omarice in hladilnik postavite za tiste, ki so že notri in bi jih bilo treba čim prej porabiti. Tako se boste elegantno izognili tveganju, da nekega dne naletite na neprijetno presenečenje v obliki plesni pokvarjene hrane nekje zadaj na vaših policah.

Imejte pod nadzorom vsebino hladilnika

Poskusite načrtovati obroke za cel teden vnaprej, seveda pa pred tem natančno preglejte stanje v vašem hladilniku, preletite roke uporabe na vsakem artiklu in določite, kaj bi bilo treba čim prej porabiti.

Za omako, ki bi se odlično podala k testeninam ali rižu, lahko uporabite tudi kakšen dan prestaro zelenjavo. Sadje, ki je že nekoliko premehko, uporabite pri pripravi odličnih smoothiejev ali sadnih pit. Imejte nadzor nad ostanki hrane in vedno razmislite, ali bi jih bilo mogoče uporabiti pri pripravi kakšne druge jedi.

Uporabljajte svoj zamrzovalnik. Če nimate namena jesti iste jedi dva dni zapored, potem ostanke od kosila enostavno zamrznite in si pogrejete porcijo ob drugi priložnosti. Ko strežete hrano, servirajte majhne porcije. Če si bo kdo zaželel repete, ga lahko vselej dobi, ko izprazni svoj krožnik. To je še posebej primerno pri otrocih, ki pogosto ne znajo najbolje preceniti, koliko hrane lahko spravijo v svoje želodčke.

Spremenite navade

Bodite pozorni na to, kaj mečete stran. Vzemite si teden dni in v tem času zapišite vse, kar ste zavrgli. Morda boste opazili določene vzorce in jih upoštevali, ko boste naslednjič v trgovini, in največkrat zavrženo vrsto hrane nakupili v bolj racionalnih količinah.

In nenazadnje — cenite hrano, ki jo imate. Preden ugriznite v tisti kos kruha, pomislite na milijone ljudi po vsem svetu, ki niso niti približno tako srečni, in potem se vam bo veliko lažje trdno držati zgornjih nasvetov.

Krivolov zaradi slonovine narašča

Bodi Eko
-
0
Krivolov zaradi slonovine narašča

V zadnjem poročilu Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) so ugotovili, da je bilo v letu 2013 po vsej Afriki ubitih več kot 20.000 afriških slonov.

Čeprav se je oster trend naraščanja nezakonitega ubijanja slonov, ki ga je moč opaziti vse od leta 2000, vrhunec pa je dosegel v letu 2011, počasi ustalil, je raven divjega lova na te ogrožene živalske vrste še vedno zaskrbljujoče visoka in še naprej močno presega naravno stopnjo rasti populacije slonov. Posledično število afriških slonov nadaljnje upada.

Slonovina

Večje povpraševanje po slonovini

Poročilo prav tako kaže na povečanje števila zasežene slonovine (pošiljke nad 500 kg) v letu 2013. Prvič je količina zasežene slonovine v Afriki presegla tisto, ki so jo zasegli v Aziji. Samo 3 afriške države – Kenija, Tanzanija in Uganda – so predstavljale 80 odstotkov vseh zasegov. Obsežni zasegi slonovine kažejo na dobro organiziran mednarodni kriminal, ki sodeluje pri nezakoniti trgovini s slonovino. Afriški sloni se tako še naprej soočajo z neposredno grožnjo krivolova, ki ogroža njihovo preživetje.

Levji delež vseh afriških slonov se nahaja v južni Afriki, saj je tam okoli 55 odstotkov vse slonje populacije na tej celini, medtem ko je v vzhodnem predelu kontinenta 28 odstotkov, v osrednji Afriki 16 odstotkov in v zahodni manj kot 2 odstotka vseh slonov. Ključni dejavniki, povezani z visokimi stopnjami divjega lova, so revščina v državah, nestabilnost vlad in večje povpraševanje po izdelkih iz slonovine. Kot najbolj močno vpletene države v nezakonito trgovino s slonovino CITES navaja 8 držav: Kenijo, Tanzanijo, Ugando, Kitajsko, Malezijo, Filipine, Tajsko in Vietnam.

slon

Zaslužek ali trofeja

Kljub ostrejšimi zakonodajami proti krivolovu v omenjenih državah, ko se za nezakonito pobijanje slonov pa tudi drugih ogroženih živali predvidevajo tudi možnost dosmrtne zaporne kazni in visoke finančne kazni, visok zaslužek še vedno premami marsikaterega revnega Afričana ali bogate rekreativne lovce, ki na zaščiteno žival gledajo kot na trofejo. Ker so oblasti v zadnjih letih poostrile oziroma izboljšale nadzor, pa tudi metode sledenja krivolovcev, so ti zaradi tega postali vse bolj zviti. Skrivajo se na primer na težko izsledljivih krajih, uporabljajo vse bolj izpopolnjeno opremo, pogosti pa so tudi primeri podkupovanja policistov in čuvarjev.

Več o slonih si lahko preberete tukaj >>

Z nekaj triki do naravno lepih trepalnic

Bodi Eko
-
0
Z nekaj triki do naravno lepih trepalnic

Dolge in goste trepalnice so lepotni ideal, h kateremu stremimo skoraj vse ženske. Ste vedeli, da lahko z naravnimi sestavinami varno in poceni dosežete atraktiven videz trepalnic in pospešite njihovo rast?

Se vam zdi, da imate preredke ali presvetle trepalnice, ki povrhu vsega rastejo zelo počasi? Potem preizkusite naslednje preverjene nasvete, s katerimi boste lahko že v nekaj tednih za vedno prenehali z uporabo maskare in občudovali njihovo izboljšano rast.

Trepalnice

Vitamina H in C

Vitamin H ali biotin je pravzaprav B-kompleks vitamin, ki učinkovito pomaga pri hitrejši rasti in krepitvi trepalnic pa tudi las. Nahaja se v številnih kozmetičnih izdelkih, najdemo pa ga tudi v določenih živilih, na primer v sardelah, mandljih, ameriškem orehu, pivskem kvasu, bananah in polnozrnatih žitih. Vitamina H in C imata pomembno vlogo pri normalnem razvoju in rasti las in trepalnic, saj brez njiju omenjene telesne dlake postanejo suhe in hitro lomljive. Zaradi tega začnite vsakodnevno uživati več hrane z visoko vsebnostjo teh vitaminov, denimo agrume, avokado in zeleno zelenjavo z mesnatimi listi.

Olivno in ricinusovo olje

Manjšo količino olivnega ali ricinusovega olja vsak večer pred spanjem namažite na trepalnice, da si tako zagotovite daljše in debelejše trepalnice. Rezultati bi morali biti vidni po enem ali dveh mesecih – novonastale trepalnice bodo močnejše od prejšnjih. Podoben učinek boste dosegli tudi s prehrano, obogateno z beljakovinami, kot so jajca, ribe, fižol in navadni jogurt. Po enakem principu deluje vazelin; malce ga nanesite na vatirano palčko, potem pa namažite na trepalnice in pustite delovati čez noč, lahko ga tudi sperete z vodo po 15 minutah. Rast novih trepalnic boste opazili že čez nekaj tednov.

Masirajte veke

Priporočamo vam tudi, da si vsak dan pred spanjem masirate veke. Nežno masiranje vek namreč stimulira lasne mešičke, kar pripomore k hitrejši rasti močnejših trepalnic. Tako boste hkrati omilili izpadanje trepalnic.

Rastline, ki dvigujejo raven energije

Bodi Eko
-
0
Rastline, ki dvigujejo raven energije

V zdravilnih zeliščih lahko najdemo odgovor za vsako zdravstveno težavo; z njimi preprečujemo bolezni, obenem pa pripomorejo k izboljšanju odpornosti ali pa nam primer povečajo raven energije. Za vas smo zbrali nekaj zelišč, ki storijo ravno to – dvignejo vam energijo in preženejo utrujenost.

Namesto zdravju škodljivih energijskih pijač ali prevelikih količin kave si lahko raven energije dvignete tudi z naravnimi pripravki iz nadvse uporabnih zdravilnih zelišč, ki vam jih predstavljamo spodaj.

Rožni koren
Rožni koren je učinkovit v boju proti utrujenosti, izboljšuje pa tudi spomin.

Sibirski ali indijski ginseng

Sibirski ginseng je trnov grm, priljubljen v severovzhodni Aziji, ki se uporablja za odpravljanje stresa in utrujenosti. To posebno zelišče naj bi s pridom že leta uporabljali ruski olimpijci, in sicer za spodbujanje vzdržljivosti in dvig energije. Primeren je za dolgotrajno uživanje, če se želite ubraniti pred utrujenostjo, poleg tega pa je odličen tudi za krepitev imunskega sistema ter izboljšanje tako telesnih kot kognitivnih sposobnosti. Podobne učinke imajo tudi druge vrste ginsenga, recimo indijski.

Astragalus

Tako imenovani astragalus ali sladki grahovec že tisočletja izkoriščajo v tradicionalni kitajski medicini, predvsem je dragocena njegova korenina. Vsebuje antioksidante ter ima antibakterijske in protivnetne lastnosti, ki pomagajo telesu v borbi s številnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen in težave z jetri. Ugotovljeno je bilo tudi, da preprečuje prehlade, nizek krvni tlak in okužbe zgornjih dihal, seveda pa je učinkovit tudi pri odpravljanju utrujenosti.

Maca

Eno od najučinkovitejših zelišč za dvig ravni energije je tudi maca, ki pomaga uravnotežiti hormone v telesu. Zdravilna korenina perujske mace prepreči hormonsko neravnovesje, ki običajno privede so stresa in posledično utrujenosti.

Rožni koren

Rožni koren (Rhodiola Rosea) ni učinkovit le v boju proti utrujenosti, temveč tudi izboljšuje spomin, sposobnost koncentracije in lajša depresivna stanja. Je zelo znan adaptogen – močan antioksidant, ki telesu daje energijo, a ni toksičen in nas ne zasvoji (kot na primer kofein), hkrati pa nas tudi ne naredi živčne, zaradi česar je še posebej dobra alternativna rešitev.

Kaj vse lahko storimo z jajčnimi lupinami?

Bodi Eko
-
0
Kaj vse lahko storimo z jajčnimi lupinami?

Jajčnih lupin nikar ne vrzite v smeti, ker jih lahko na nenavadne in izredno uporabne načine ponovno uporabite v svojem domu, na vrtu in celo v kozmetične namene, saj lahko iz njih pripravite tretma za razdraženo kožo.

Ponovno lahko uporabite praktično vse, tudi na prvi pogled povsem neuporabne stvari, kot so jajčne lupine. Že naše babice so s pridom uporabljale (zdrobljene) jajčne lupine – predvsem na vrtu in kot dodatek prehrani kokoši – vendar pa obstajajo tudi številni drugi izvirni načini, kako jih reciklirate.

jajčne lupine

Uporaba doma

Za začetek lahko jajčne lupine zdrobite, jih dodate v vodo skupaj s čistilom in uporabite za čiščenje trših predmetov, kot so vaze in termovke. Lupine lahko izkoristite tudi kot netoksično abrazivno sredstvo za čiščenje loncev. Poleg tega so odlične za odmaševanje odtokov; nekaj strtih lupin preprosto vstavite v mrežico za odtok v pomivalnem koritu, kjer se bodo postopno razgradile in na naraven način očistile odtočne cevi. Med pranjem posode ali zelenjave bodo hkrati zaustavile delce hrane in smeti, tako da ne bodo pristali v kanalizaciji.

Na vrtu

Ne samo, da lahko jajčne lupine dodate na kompostni kup, kjer bodo hitro razpadle in vaš kompost dodatno obogatile s kalcijem in minerali, ampak se z njimi zlahka tudi znebite vrtnih škodljivcev, na primer polžev. Zdrobljene lupine v neprekinjenem krogu posujte okoli rastline, saj tako brez uporabe pesticidov preprečite, da bi se polži in gosenice lahko priplazili do rastline. Polovica lupine, napolnjena z zemljo, pa je uporabna še kot improvizirana posoda za gojenje manjših sadik in semen.

V kozmetiki

Če želite obnoviti mladosten sijaj kože, posušene jajčne lupine zmeljite v prah, ki ga nato dodajte doma izdelani maski za čiščenje obraza. Odpravite draženje kože, in sicer tako, da v manjši posodi raztopite lupine v limoninem soku, raztopino pa uporabite za zdravljenje blažjih draženj kože. Tretja možnost je, da lupine nekaj dni namakate v manjši posodi, napolnjeni z jabolčnim kisom, z mešanico pa potem nežno zdrgnite srbečo ali rahlo razdraženo kožo.

In še kaj bi se našlo …

Poleg zgoraj naštetega so ti organski »odpadki« primerni tudi za druge namene. Za manj grenko kavo denimo dodajte zdrobljene lupine v kavni filter. Z njimi obogatite prehrano hišnega ljubljenčka: lupine 30 minut sušite v pečici, ogreti na 250 stopinj Celzija, zatem jih stresite v plastično vrečko, ki jo zaprite in lupine z valjarjem strite, dokler iz njih ne nastane fin prah. Slednjega dodajte v hrano za psa, saj bo prah, bogat s kalcijem, izboljšal tako kosti kot zobe živali. Prav tako reciklirajte tanko membrano, ki se nahaja znotraj lupin, saj se že dolgo uporablja kot domače sredstvo za širok spekter zdravstvenih težav, od celjenja ureznin do zdravljenja vraščenih nohtov na nogah.

Ogrožene živali tik pred izumrtjem

Bodi Eko
-
0
Ogrožene živali tik pred izumrtjem

V zadnjega pol tisočletja je zaradi človeškega poseganja v naravo izumrlo kar 322 živalskih vrst, dve tretjini izumrtij pa sta se zgodili v zadnjih 200 letih. In videti je, da se bo ta neslavni trend nadaljeval, kajti tudi v tem trenutku je ogroženih veliko živalskih vrst.

Bengalski in sibirski tiger

Med najbolj ogrožene vrste na planetu sodijo bengalski tigri, ki jih najdemo v glavnem v Indiji, manjše številke pa tudi v okoliških državah. Gre za eno največjih velikih mačk, ki jo najbolj ogroža nezakonit lov, ki kljub prepovedim ostaja resen problem za to živalsko vrsto. Skrajno ogroženi so tudi sibirski tigri, vendar je njihova populacija po mnenju strokovnjakov trenutno stabilna — okoli 500 primerkov naj bi živelo v ruski pokrajini Amur.

Amurski in snežni leopard

snežni leopard

Divji lov pa nadvse ogroža izredno redke amurske leoparde, ki jih je v divjini le še okoli 30. Ko smo že pri leopardih, moramo omeniti tudi njihovo snežno različico. Snežni leopardi, ki živijo v glavnem na področju Himalaje, so ogroženi zaradi globalnega segrevanja, ki počasi, a zanesljivo uničuje njihov življenjski prostor.

Gorska gorila in orangutan

Gorske gorile so znana ogrožena vrsta, ki je na robu izumrtja zaradi izgube življenjskega prostora. Vojna v Ruandi in Demokratični republiki Kongo je povzročila množičen beg ljudi v gore, posledica pa je uničenje goriljih habitatov. Divji lovci sicer gorske gorile večinoma pustijo na miru, vendar pa je bilo precejšnje število teh velikih živali ubitih v pasteh, nastavljenih za druge živali. Krčenje življenjskega prostora močno ogroža tudi orangutane, ki trpijo zaradi izsekavanja gozdov na Sumatri in Borneu. Gozdove tam krčijo v glavnem s požiganjem, ognju pa te počasne živali pogosto ne morejo pobegniti — na ta žalosten način naj bi umrlo že več tisoč orangutanov.

Orangutan

Orjaški in rdeči panda

Morda ena najbolj znanih kritično ogroženih vrst in najbolj ogrožena medvedja vrsta je veliki (ali orjaški) panda, ki v glavnem živi v visoko ležečih bambusovih gozdovih zahodne Kitajske. Na planetu jih je manj kot 1600. Kljub temu, da je divji lov na te mogočne živali zaradi strogih kazni upadel, je mnogo pand ubitih ponesreči, zaradi lova na druge živali. Poleg tega njihove številke ostajajo majhne tudi zaradi izjemno nizke plodnosti teh velikih medvedov. Prav tako je ogrožen njihov manjši soimenjak, rdeči (ali mačji) panda, katerega predstavnik je pred kratkim prišel tudi v ljubljanski živalski vrt. Na svetu, v glavnem v zahodni Himalaji, je le še okoli 10 tisoč rdečih pand, ki se pogosto ujamejo v pasti, nastavljene za druge živali.

Druge vrste

Zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo spreminjanje morskih tokov, se krči tudi populacija morskih levov, saj naj bi jih bilo že manj kot 100 tisoč. Skrajno ogrožene so tudi številne podvrste nosorogov, denimo črni, javanski in sumatranski nosorogi. Temu botruje v glavnem nezakonit lov. V naravi je tudi manj kot 50 primerkov davidovega jelena, okoli 500 etiopskih kozorogov, v španski divjini pa živi le še okoli 200 primerkov iberskega risa.

1...863864865...1.152Stran 864 od 1.152