Prijava
V zadnjem poročilu Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) so ugotovili, da je bilo v letu 2013 po vsej Afriki ubitih več kot 20.000 afriških slonov.
Čeprav se je oster trend naraščanja nezakonitega ubijanja slonov, ki ga je moč opaziti vse od leta 2000, vrhunec pa je dosegel v letu 2011, počasi ustalil, je raven divjega lova na te ogrožene živalske vrste še vedno zaskrbljujoče visoka in še naprej močno presega naravno stopnjo rasti populacije slonov. Posledično število afriških slonov nadaljnje upada.
Večje povpraševanje po slonovini
Poročilo prav tako kaže na povečanje števila zasežene slonovine (pošiljke nad 500 kg) v letu 2013. Prvič je količina zasežene slonovine v Afriki presegla tisto, ki so jo zasegli v Aziji. Samo 3 afriške države – Kenija, Tanzanija in Uganda – so predstavljale 80 odstotkov vseh zasegov. Obsežni zasegi slonovine kažejo na dobro organiziran mednarodni kriminal, ki sodeluje pri nezakoniti trgovini s slonovino. Afriški sloni se tako še naprej soočajo z neposredno grožnjo krivolova, ki ogroža njihovo preživetje.
Levji delež vseh afriških slonov se nahaja v južni Afriki, saj je tam okoli 55 odstotkov vse slonje populacije na tej celini, medtem ko je v vzhodnem predelu kontinenta 28 odstotkov, v osrednji Afriki 16 odstotkov in v zahodni manj kot 2 odstotka vseh slonov. Ključni dejavniki, povezani z visokimi stopnjami divjega lova, so revščina v državah, nestabilnost vlad in večje povpraševanje po izdelkih iz slonovine. Kot najbolj močno vpletene države v nezakonito trgovino s slonovino CITES navaja 8 držav: Kenijo, Tanzanijo, Ugando, Kitajsko, Malezijo, Filipine, Tajsko in Vietnam.
Zaslužek ali trofeja
Kljub ostrejšimi zakonodajami proti krivolovu v omenjenih državah, ko se za nezakonito pobijanje slonov pa tudi drugih ogroženih živali predvidevajo tudi možnost dosmrtne zaporne kazni in visoke finančne kazni, visok zaslužek še vedno premami marsikaterega revnega Afričana ali bogate rekreativne lovce, ki na zaščiteno žival gledajo kot na trofejo. Ker so oblasti v zadnjih letih poostrile oziroma izboljšale nadzor, pa tudi metode sledenja krivolovcev, so ti zaradi tega postali vse bolj zviti. Skrivajo se na primer na težko izsledljivih krajih, uporabljajo vse bolj izpopolnjeno opremo, pogosti pa so tudi primeri podkupovanja policistov in čuvarjev.
