Invazivne tujerodne vrste živali pri nas

    Pred kratkim smo že pisali o agresivnih tujerodnih vrstah rastlin v Sloveniji, danes pa vam predstavljamo invazivne tujerodne vrste živali, katerih ustalitev in širjenje ogroža biotsko raznovrstnost, zdravje ljudi in gospodarstvo.

    Na biotsko raznovrstnost invazivne tujerodne vrste živali vplivajo na različne načine – prihaja lahko predvsem do spodrivanja posameznih domorodnih vrst, ko zaradi križanja med seboj določene vrste izginjajo (na primer soška postrv). Na zdravje ljudi vplivajo največ tujerodne vrste, ki prenašajo bolezni in parazite, denimo tigrasti komarji, ki so v parih letih dobesedno preplavili Slovenijo. Do gospodarske škode lahko prihaja neposredno in posredno, ko namnožitev določene vrste recimo vpliva na zmanjšan pridelek, ali pa so ukrepi za njihovo odstranjevanje oziroma preprečevanje širjenja zahtevni in dragi.

    Tigrasti komar

    tigrasti komar

    Čeprav tigrasti komarji izvirajo iz jugovzhodne Azije ter otočij zahodnega Pacifika in Indijskega oceana, so se s pomočjo človeka razširili v Zahodno in Južno Evropo, Afriko, Severno in Južno Ameriko ter na Bližnji vzhod. V Sloveniji se pojavljajo skozi vse leto, vrsta pa se zelo hitro prilagaja tudi na naše podnebne razmere. V Rimu so na primer že našli tudi primere komarjev, ki so se razmnoževali pozimi. Moteči so predvsem v poletnih mesecih, ko je njihova populacija največja. Pikajo največ podnevi, in sicer v jutranjih urah in v pozno popoldanskem času. Ker se tigrasti komarji razmnožujejo pri tleh, je najučinkovitejši način za njihovo zatiranje uničevanje habitatov, v katerih se lahko razvijejo ličinke. Paziti moramo torej, da v bližini stanovanj oziroma hiše nimamo kakršne koli stoječe vode.

    Španski lazar

    Španski lazar

    Španski lazar (Arion vulgaris) nima veliko naravnih sovražnikov; iz Iberskega polotoka, kjer je njegov prvoten habitat, so ga v osrednjo oziroma zahodno Evropo in Slovenijo zanesli z rastlinami in prstjo. Še posebej v vrtovih z objedanjem rastlin povzroča veliko škode. Poleg tega je tudi vmesni gostitelj parazitov, kot so ogorčice, ki se še posebej rade prenesejo na hišne ljubljenčke, ogrožajo pa lahko tudi radovedne otroke.

    PREBERITE TUDI:  Iz male želvice orjaška želva

    Harlekinska polonica

    harlekinska pikapolonica

    Ta invazivna vrsta pikapolonice z latinskim imenom Harmonia axyridis je pred nekaj leti prvič zašla v naše kraje, ko so jo v zahodnem svetu uporabljali v rastlinjakih, kot biološko kontrolo uši. Danes je razširjena po celi Sloveniji, zaradi njene agresivnosti pa izginjajo tudi avtohtone polonice. Velik problem omenjenih pikapolonic je tudi, da v rojih napadejo celo hišo, zasedejo omet ali špranje v oknih in vratih, hkrati pa tudi oddajajo poseben izloček, ki povzroča alergijske reakcije. V Ameriki so tovrstne pikapolonice že velik problem, zato ker se skrijejo v grozdje – ko vinogradniki grozdje oberejo in stisnejo, živali spustijo ta izloček, tako da vino dobi trpek okus in postane neuporabno.

    Druge problematične živalske vrste

    Prav tako so problematične nekatere druge kopenske živalske vrste, recimo faraonske mravlje, katerih zatiranje je izredno težka naloga, saj gnezdijo na različnih nedostopnih mestih, zato njihova gnezda zelo težko izsledimo. Izpostaviti velja tudi koloradskega hrošča, ki je eden največjih škodljivcev na krompirju; pa kostanjev listni zavrtač (Cameraria ohridella), zaradi katerega propadajo (divji) kostanji; nutrije (Myocastor coypus), ki z izpodkopavanjem povzročajo okoljsko in gospodarsko škodo; platanino čipkarko (Corythucha ciliata); rakunastega psa. Med invazivne morske živali pa lahko prištejemo vrste, kot so trikotničarka ali zebrasta školjka, sončni ostriž, signalni rak, pseudorazbora (Pseudorasbora parva), ostriga, jezerska zlatovčica in ne nazadnje gambuzija.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte