Kako doma narediti tisto dobro rdeče olje, ki pomaga koži, ki je bila premočno izpostavljena soncu? Olje, ki zgolj v eni noči običajno zaceli tudi hude opekline od sonca. Pišem o maceratu šentjanževke, ki je koristen za celjenje opeklin, ran, turov in razjed. Zelo preprosto ga je izdelati. In morda je čas, da se tega lepega eksperimenta lotite sami. Pa poglejmo, zakaj bi to sploh počeli.
Šentjanževka priporočljiva tudi pri depresiji
Šentjanževka oz. Hypericum perforatum spada med rastline, katerih uporaba je v naših krajih zelo stara, v ljudski tradiciji se zel pojavlja pod mnogimi imeni: Jezusova kri, roža svetega Janeza, rumena naniknica, grilavec in podobno. Od nekdaj med ljudmi krožijo zgodbe, da šentjanževka odganja zle uroke, varuje hišo pred strelo, pomaga pri iskanju vodnih izvirov ali celo ljubčka/ljubice. To slednje baje deluje, če si daš cvet v čevelj. Krščanska legenda pravi, da naj bi rastlina zrasla iz kapelj krvi Janeza Krstnika.
V Sloveniji jo večinoma uporabljamo za nego kože po opeklinah, v Nemčiji pa je zelo razširjena uporaba šentjanževke za lajšanje zimske depresije, ki je posledica pomanjkanja sončne svetlobe. V primerjavi z mnogimi zdravilnimi rastlinami so bile v zvezi s šentjanževko opravljene tudi številne znanstvene raziskave in njeni blagodejni učinki dokazani. V odlični knjigi Sodobna fitoterapija, ki so jo pripravili strokovnjaki na Fakulteti za farmacijo, jo priporočajo predvsem za zdravljenje depresije.
Zanimivo je, da rod Hypericum obsega skoraj 400 vrst, a le vrsto Hypericum perforatum uporabljamo v medicinske namene. Pri nas samoniklo raste marsikje (večinoma na prisojnih legah) in običajno cveti junija. Ima zlato rumene cvetove in ko jih zmečkamo med prsti, pustijo rdečo barvo. Ena izmed najpomembnejših učinkovin je hipericin. Količina zdravilnih učinkovin je največja v cvetovih in popkih. V medicinske namene jo gojijo v Nemčiji in na Poljskem ter iz nje izvlečke v temnem prostoru izdelujejo alkoholne.
Šentjanževko lahko uporabljamo dermalno ali oralno, lahko jo sušimo in pijemo kot čaj, iz nje izdelujemo alkoholne tinkture ali jo maceriramo v hladno stisnjenem olju. V tem članku se posvečamo pretežno maceriranju in uporabi v negovalne namene, torej za zdravljenje opeklin. Pa si poglejmo, kaj je dobro vedeti, preden se prvič lotimo maceriranja.
Maceriranje na splošno
Maceriranje oziroma izluževanje pomeni, da kot nosilec za zdravilno rastlino izberemo eno izmed hladno stisnjenih olj. Rastline vložimo v bazno olje in pustimo približno en mesec, nato precedimo in vlijemo v temne stekleničke. Potrebujemo torej:
- zdravilne rastline,
- kakovostno maščobno olje,
- steklen neobarvan kozarec za vlaganje.
Zdravilne rastline
V naravi uspeva vrsta rastlin, katerih zdravilne učinkovine lahko z nekaj znanja in izkušenosti zelo obogatijo naše življenje. Uporabljamo jih lahko v čajih, zeliščnih soleh, oljih, kisih, alkoholu, aromatiziranih vodah. Na toliko načinov so dostopne vsakomur izmed nas in ti načini so mnogo starejši kot uporaba eteričnih olj ter pravzaprav tudi cenejši. Za izdelovanje oljnih maceratov za nego kože so še posebej primerne te zdravilne rastline: šentjanževka, ognjič, kamilica, smilj, materina dušica, rman.
Nabiranje
Zelo pomembno je, kje in kako nabiramo rastline. Nabirajmo zdrave rastline, ki ne rastejo ob cestah ali na tleh, obremenjenih s pesticidi . Ko najdemo primerno rastišče, se lotimo nabiranja v miru in s spoštovanjem do rastlin. Če je na nekem mestu le malo istovrstnih rastlin, raje izberimo prostor, kjer se naše nabiranje ne bo toliko poznalo. Nabirajmo lepe zdrave cvetke in nikoli ne vseh iz iste rastline. Pustimo nekaj tudi njej, da bo lahko rasla dalje in ne bo utrpela šokov. Verjamem, da ima tako nabrana zel drugačno frekvenco kot tista, ki je bila nabrana brez občutka. Morda se to zdaj sliši kot znanstvena fantastika, a morda bodo sodobne tehnične naprave te zadeve lahko že čez nekaj let povsem nedvoumno dokazale.
Bazno olje
Izbira baznega olja je izredno pomembna. Zelo dobro se obnese kakovostno oljčno olje in ponudba teh je v Sloveniji res pestra. Vse čestitke našim oljkarjem, prenekateri obvladajo pridobivanje dobrega oljčnega olja. Podprimo jih s svojim nakupom! Uporabimo lahko oljčno, sezamovo, jojobino, sončnično ali katero drugo stabilnejše olje. Uporabimo lahko tudi deviško kokosovo maščobo, vendar to zahteva malce spretnosti, ker kokosova maščoba spreminja agregatno stanje glede na temperaturo. Ne uporabljajmo olj, ki hitreje postanejo žarka: svetlin, šipek, mandelj, konoplja in podobno.
Voda
Voda pa je tisto, česar v našem pripravku ne sme biti! To je zelo pomembno. Kajti če je voda, je tudi življenje. In kot bi mignil, so v našem dragocenem maceratu razne sluzi in je pripravek neuporaben. Za odsotnost vode lahko poskrbimo na te načine:
- V kozarec vlagajmo vsaj delno posušene rastline (od nekaj ur do nekaj dni , npr. pri ognjiču).
- Roke in kozarec morajo biti popolnoma suhi.
- Za vsak primer lahko prvih nekaj dni kozarec zapremo le z gazo, da odvečna vlaga izhlapi.
- Če smo kozarec zaprli s pokrovčkom, preverimo vsak dan, ali se je na pokrovčku nabral kondenz. V tem primeru ga pobrišimo s sterilno krpo.
Toplota
Kozarec postavimo na sonce. A po mojih izkušnjah se je bolje izogibati oknom, kjer sonce večino dneva žge. Raje izberimo zmerno sonce, da olje ne postane žarko. Zanimivost: tudi pozimi lahko maceriramo – ob radiatorju/peči.
Precejanje
Nikdar ne pustite šentjanževke v olju predolgo. Idealna je takrat, ko dobi živo rdečo barvo in po nekaterih raziskavah naj bi bilo takšno olje bolj kakovostno kot temno rdeče (v katerem so bile rastline predolgo). Precedite vedno nežno in nikoli zelo močno, sicer začne na koncu iz gaze teči tudi »rjav izcedek«. V tem primeru se vam bo namreč macerat šentjanževke hitreje pokvaril! Rožice, ki vam ostanejo po precejanju, še vedno vsebujejo veliko olja. Uporabite jih lahko za izdelavo solnega pilinga (le porabite ga res hitro).
Uporaba
Šentjanževo olje uporabljajte za nego kože po sončenju. Pomembno je, da ga uporabljate le zvečer! Njegov učinek boste še povečali, če v 100 ml dodate 10 kapelj eteričnega olja prave sivke, ki ravno tako zdravi opekline. Dodate lahko tudi kakšno kapljo eteričnega olja smilja ali kadilne bosvelije.
Previdnost
S šentjanževko velja previdnost glede tega:
- Je fototoksična, kar pomeni, da poveča občutljivost vaše kože na sončne žarke (podobno kot eterično olje bergamotke), zato olja ne nanašamo pred izpostavljanjem soncu.
- Lahko vpliva na delovanje zdravil (znani so primeri, ko je oralno uživanje šentjanževke zmanjšalo učinek jemanja kontracepcije). Vpliva lahko tudi na učinek antidepresivov, antikoagulantov, imunosupresivov ipd. Vendar pride ta okoliščina v poštev predvsem pri visokih oralnih odmerkih.
Zanimivost
Ko sem se potepala po Braču, mi je bil zelo všeč odnos domačinov do šentjanževke. Stare tetke jo kujejo v nebo in uporabljajo za skoraj vse težave: zunanje za opekline ter notranje za težave z želodcem. Nekatere izdelujejo celo dva različna macerata iz šentjanževke: tistega za kožo – zunaj na soncu, tistega za želodec – v kuhinji v temi. To znanje se prenaša iz roda v rod. Šentjanževko tudi nabirajo tako, kot je prav: z malimi škarjicami, le pol cvetk na vsaki rastlini ter z veliko veselja in hvaležnosti. Kar povprašajte jih o teh stvareh …