Dihanje je osnova življenja. Tako je jasno, da znate dihati, vendar pa je vprašanje, ali znate tudi pravilno dihati. Med obema pojmoma je namreč precejšnja razlika. Strokovnjaki poročajo, da večina ljudi diha nepravilno, kar pomeni predvsem preplitvo. To negativno vpliva tako na naše počutje kot na zdravje. Če boste postali bolj pozorni na svoj dih in se naučili globokega dihanja s trebušno prepono, lahko torej občutno ublažite številne težave.

Posledici nepravilnega dihanja tudi šibkejši imunski sistem in prebavne težave

Znanstveniki danes potrjujejo, kar jogijski mojstri vedo že stoletja. Osredotočeno, globoko dihanje je izredno pomembno za naše telo in um. Od tega, kako dihamo, je močno odvisno stanje naših organov, imunskega sistema, naša prebava, spanje itn. Načeloma sicer večina ljudi napolni zgornji del pljuč z zrakom, vendar zrak pogosto ne pride do spodnjih predelov. Nepravilno dihanje je nekaj, s čimer večina začne že v otroštvu, z vstopom v šolo, ko moramo sedeti precej več kot prej. Čezmerno sedenje namreč vpliva na našo držo, drža pa vpliva na dihanje. Poleg tega mnogi ljudje nezavedno vlečejo trebuh navznoter, da bi bili tako videti vitkejši, zaradi česar prav tako ni možno zares globoko dihanje.

Stres povzroča plitvo dihanje, plitvo dihanje pa še več stresa

Živimo v kulturi, kjer je za večino plitvo dihanje nekaj povsem normalnega, vendar to nikakor ne drži. Naša pljuča namreč tako ne dobijo dovolj zraka, nasičenega s kisikom, zaradi česar se v telesu sproži stresni odziv. Hitro se ujamejo v začaran krog. Vsakodnevni stres povzroča, da ne dihamo pravilno, plitvo dihanje pa stres še poveča. Sčasoma postaja naš imunski sistem vedno šibkejši, krvni tlak se prične zviševati, pojavijo se težave z zbranostjo ter stalno utrujenostjo itn. Dobra novica pa je, da se lahko kadar koli naučite pravilnega dihanja ter s tem izboljšate svoje zdravje in počutje. Že nekaj minut vaje na dan vam bo izjemno koristilo.

Vzemite si čas za vadbo pravilnega dihanja s trebušno prepono

Kako torej začeti? Cilj je t. i. dihanje s trebušno prepono. Pri tem se pljuča povsem napolnijo z zrakom, trebuh se napne, pri izdihu pa poskušamo pljuča čim bolj izprazniti. Vsak dan vsi vzemite nekaj minut za vadbo. Najprej sedite ali lezite tako, da vam bo čim bolj udobno. Počasi vdihujte skozi nos in medtem štejte do 5. Prsni koš in trebuh se morata napeti. Zadržite dih za približno sekundo, nato pa počasi izdihnite skozi nos in usta, medtem ko štejete do 6. Poskušajte vaditi vsaj 10 minut na dan. Sčasoma boste začeli povsem »samodejno« tudi čez dan dihati precej bolj globoko. Dobro je sicer, da tudi v vsakdanjih situacijah večkrat usmerite pozornost k svojemu dihanju. Če opazite, da dihate plitvo in da je vaše telo povsem napeto, boste lahko to, če ste bili seveda dovolj pridni pri vadbi, hitro popravili.

Časi, ko so zdravniki nastopali v oglasih za tobačne izdelke, so na srečo že zdavnaj za nami. Vendar pa to še ne pomeni, da je mogoče slepo zaupati izsledkom študij, pod katere so podpisani različni strokovnjaki. Kot kažejo podatki neodvisnih raziskovalcev, to, kdo financira študijo, običajno močno vpliva na končne zaključke.

Rezultati pogosto močno odvisni od tega, kdo je financiral raziskavo

Marion Nestle, profesorica nutricionistike z ameriške New York University, je začela leta 2015 analizirati študije, ki so jih financirala prehranska podjetja. Zgolj v tistem letu je odkrila 168 takšnih študij. Rezultati kar 156 izmed teh študij so nakazovali, da je bil v ospredje postavljen interes sponzorja oziroma financerja, ne pa znanost. Primeri, ko živilska industrija financira zdravstvene oziroma nutricionistične študije, so na žalost precej pogostejši, kot si predstavlja večina potrošnikov. Mnogi neodvisni raziskovalci so tako prišli do podobnih ugotovitev kot prof. Nestle. Leta 2007 objavljena analiza 206 študij, ki so preučevale vplive mleka, sladkih pijač in sadnih pijač na zdravje, je na primer razkrila, da je obstaja pri tistih študijah, ki so jih v celoti financirale omenjene industrije, tudi do osemkrat večja verjetnost, da bodo izpostavljeni pozitivni vplivi.

Se raziskovalci sploh zavedajo, kaj v resnici počnejo?

Pogosto sicer raziskovalci nimajo občutka, da so bili zmanipulirani, čeprav številni dokazi in znane afere kažejo drugače. Večinoma namreč podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo prehrambnih izdelkov, raziskovalcem ne naročijo neposredno, naj zastavijo raziskavo tako, da bodo rezultati podprli njihove interese. Tako se raziskovalci velikokrat ne zavedajo, da je to, kdo je financiral raziskavo, vplivalo na njihovo izvedbo raziskave ali interpretacijo rezultatov. V nekaterih primerih pa je pritisk korporacij na znanstvenike povsem neposreden in očiten. Lani je bilo na primer razkrito, da je Coca Cola plačala znanstvenikom, da so začeli poudarjati, kako je pri hujšanju precej pomembnejša telovadba kot odpoved določeni hrani in pijači. Podjetje je ustanovilo celo neprofitno organizacijo, ki je promovirala sporočilo, da Američani posvetijo preveč časa zmanjševanju kaloričnega vnosa, namesto da bi se osredotočili na telovadbo. Podobne afere so sicer zelo velikokrat povezane tudi z mesno in mlečno industrijo.