Zavržene in pozabljene živali potrebujejo našo pomoč

Bodi Eko
-
0
Zavržene in pozabljene živali potrebujejo našo pomoč

V društvu Reks in Mila, ki smo ga tokrat obiskali, je vedno pestro. Skoraj ne mine dan, ko ne bi prejeli kakšnega klica na pomoč. Naj si bodo zapuščene živali, zavržene ob cesti ali v gozdu, ali pa tiste, za katere lastniki preprosto niso mogli več skrbeti, vsem poskušajo pomagati, nam pove Mojca Furlan, ustanoviteljica društva Reks in Mila. Pravi pa, da brez najtesnejših kolegov – Jolande, Predraga, Darje in Robetra, s katerimi res predano skrbijo za živali, neglede na letni čas, vreme, praznike, kadar je potrebno tudi zvečer ali ponoči, ne bi mogli spreminjati stvari na bolje. Vztrajati v teh zgodbah zahteva potrpežjivost, predanost, pozitivno energijo in dobre živce.

Mojca Furlan, ustanoviteljica društva Reks in Mila
Mojca Furlan, ustanoviteljica društva Reks in Mila

Ste ustanoviteljica društva za varovanje okolja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila. Kaj je bil povod za ustanovitev društva in aktivno sodelovanje pri reševanju problematike zapuščenih in zavrženih živali?

Ob začetku svoje poklicne poti poučevanja sem imela že kar takoj izjemno lepo priložnost štiriletnega izobraževanja v tujini na temo Health Promoting Schools, kjer je bila ekologija zelo močno zastopana, tudi novi načini aktivnih učnih slogov in delo na terenu. Tako je narava kar takoj prišla v ospredje mojega poklicnega delovanja. Malo več kot dvajset let sem bila močno aktivna na področju trajnostnega razvoja, varovanja okolja, predvsem na polju izobraževanja, izvajanja seminarjev za učitelje in ravnatelje, izvajanja taborov v naravi za učence. Prav svet domačih živali sem od blizu spoznala pred nekaj leti naključno, bila sem mentorica mladim raziskovalcem. Pojavila se je naloga o zapuščenih živalih. Razmere pri nas so me presunile. Videla sem možnosti, kako izboljšati razmere za živali, pa se je začelo »zares«. Najprej spontano, potem z izoblikovanimi cilji. Zdaj je to način življenja, drugače ne gre.

Koliko živali je trenutno v vaši oskrbi tako doma, v zavetiščih kot tudi na terenu?

Naša mini skupina petih ljudi skrbi za hrano in redno oskrbo za 150 mačk in 7 starih kužkov. Trije smo redno na terenu. Začelo se je z manjšim številom in pomočjo na domu raznim starim ljudem, bolnim in ostarelim, ki imajo radi živali, vendar sami ne zmorejo skrbeti zanje. Zdaj živali hranimo na terenu na 12 lokacijah v občini Medvode, v Vodicah, v Ljubljani v Zalogu in še sproti. Muce nameščamo ter jim iščemo odgovorne lastnike in varne domove. Vse na bazi prostovoljstva, po več ur dnevno vsak dan.

20181206 101744
Vsak dan prostovoljci odnesejo hrano na veliko različnih lokacij.

Skrbite tudi za živali, za katere lastniki zaradi takšnih in drugačnih razlogov niso več mogli skrbeti?

Ogromno je živali in ljudi, ki iz različnih razlogov potrebujejo pomoč. Nekateri jo hvaležno sprejmejo, celo prosijo zanjo, drugi pa raje stradajo svoje živali, jih hranijo z mlekom in miškami, pse pa imajo na verigi vse življenje. Zelo žalostno. To razmišljanje moramo s skupnimi močmi spremeniti. Pes je družabno bitje, ne more samevati v boksu in na verigi. Potrebuje stike z ljudmi, prav tako mačka, kljub mišljenju, da so samozadostne. Imamo vsakodnevne dokaze, da ni tako.

Katere so največje ovire, s katerimi se soočate pri vsakodnevni pomoči živalim?

Uf, to je težka tema, posebno za december. Čeprav je ta mesec tako lep, očarljiv in vesel, je za živali žalosten zaradi mraza in metanja pirotehnike. Za divje živali je celo usoden, zaradi šoka in stresa lahko celo umrejo. STOP petardam in raketam, saj poleg hrupa zrak tudi onesnažujejo s strupenimi nanodelci, ki s krvjo pridejo v naš organizem.

Premalo ostra zakonodaja, podhranjenost na inšpektoratu, nerazgledanost in pomanjkljivo poznavanje potreb živali ljudi so velike ovire. Tudi pomanjkanje empatije do živih bitij. A sreča je na strani pogumnih! Gremo dalje!

FB IMG 1544088174952

Kako poteka vaš dan in kako poleg zasebnega življenja usklajujete tudi vse aktivnosti društva?

Če hočeš biti učinkovit, prostovoljstvo postane način življenja. To ni interesni krožek, da se ga udeležiš po urniku enkrat, dvakrat na teden, niti ni zbiranje znamk, da se tega lotiš, ko te zasrbijo prsti ali ko ravno imaš nekaj prostega časa. Gre za vsakodnevno redno delo, živali jedo vsak dan, hrano je treba priskrbeti, pripraviti, razdeliti, razvoziti, posodo pomiti sproti, pospraviti je treba vsaj nekajkrat na teden ali tudi vsak dan. Kadar je prisotna bolezen, je intenzivnost še toliko večja in še bolj skrbna. Prevoze do veterinarske klinike je treba izvesti ne glede na službo in delo doma. Ponoči vsak mesec napišem 4–5 člankov za ozaveščanje ljudi s tematiko odgovornega lastništva in potreb živali ter okoljevarstveno tematiko. Moja ekipa je izjemno garaška, nas je pa žal premalo. 

Kljub natrpanemu urniku in včasih težkim zgodbam pa verjetno dejstvo, da ste velikemu številu uspeli pomagati, vseeno odtehta ves vložen napor?

Z ekipo, s katero delamo skupaj, smo našli domove veliko živalim. Ponosni smo, da smo jih mnogo ozdravili, da bolnih, pozitivnih in starih nismo nikoli uspavali. Vedno smo toliko časa iskali rešitev, da je šlo. Je pa res vedno teže najti domove, sploh za invalidne živalce. Lepo je, ko veš, da si se potrudil in s svojim delom izboljšal pogoje za življenje ranljivi skupini, saj živali ne morejo poskrbeti zase, kot v večini lahko ljudje. Je pa garanje, tu ni dileme.

20181130 144813
V društvu Reks in Mila so najbolj veseli, ko živalim uspejo najti topel in varen dom

Ima občina, v kateri delujete, dovolj posluha za problematiko zapuščenih živali? Kako vam priskočijo na pomoč?

Menim, da je občina Medvode lahko zgled vsem drugim slovenskim občinam, kako povezava prostovoljcev z občinskim delovanjem lahko naredi velike korake za dobrobit živali. Z županom, gospodom Nejcem Smoletom, smo se povezali pred štirimi leti in odlično sodelujemo. Brez njihove podpore v akciji sterilizacij za mačke in pse ne bi mogli tako veliko narediti za živali. Tudi veterinarska ambulanta Tristokosmatih z dr. Iris Selan in njeno ekipo je del te lepe in uspešne zgodbe. Naše živali namestijo (če je potrebno) za kak dan ter jih vedno strokovno in prijazno obravnavajo. Za občane naše občine je prispevek za sterilizacijo/kastracijo le 20 evrov, tako da res ni razloga, da ne bi poskrbeli za svoje živali, kot je treba.

Ali menite, da je v Sloveniji dovolj narejenega na področju izobraževanja tako otrok kot odraslih o problematikah, povezanih z živalmi?

V šolstvu delam trideset let, zato učne načrte zelo dobro poznam. Trajnostni razvoj, razvijanje empatije do živali ter znanja o potrebah živali v njem niso zastopani. V praksi mora človek sam poskrbeti, da si priskrbi ta znanja. Upam, da bo naša šola enkrat le začela učiti za življenje.

Ukvarjate se tudi z izobraževanjem otrok v šolah.

Naše učiteljice prostovoljke izvajajo/-mo delavnice in vikend tabore za otroke, ki so brezplačni. Pišemo izobraževalne članke v reviji Moj planet, ki jo toplo priporočam vsem osnovnošolcem. Ogromno koristnih informacij in čudovite fotografije, mnogo živali tudi iz naših krajev. Vabim učiteljice, da se mi oglasijo, imam ogromno uporabnih dobrih materialov. Izdelala sem zloženke o mačkah, kužkih in ježkih, ki so tudi zaščitena živalska vrsta.

Manciko Valentin
V mrzlih zimskih mesecih so zunanje mačke še bolj odvisne od naše pomoči.

Tukaj je december, čas praznikov in obdarovanja. Sta pes ali mačka primerno darilo?

Sta, če se doma predhodno dogovorimo, kako bomo za novega družinskega člana odgovorno poskrbeli tudi v času počitnic, dopustov, v vsakodnevni rutini. Presenečenja pa odsvetujem. 

Kako lahko naši bralci pomagajo društvom, kot je Reks in Mila?

Najprej naj vsak pogleda okoli sebe in poskrbi za kakšno zavrženo ali zanemarjeno žival, ki živi v bližini. To je že veliko. Naši skupini lahko pomagate z donacijami hrane, peska, odej, rjuh, ki jih zbiramo v vozičkih, kar piše na naši Facebook strani. Zelo veseli bomo pomoči na 1919 z besedo ReksMila5. Odstopite nam lahko 0,5 % dohodnine, ki je namenjen društvom v javnem interesu. Vsak cent gre za živali. Dajemo ogromno svojega denarja. Na mesec samo za hrano porabimo več kot 1000 evrov. Nimamo nobenih rednih donacij. Štiri leta smo se obdržali sami. 

47473916 264990671035188 4830226246644269056 n

Se lahko prijavijo tudi kot prostovoljci, če bi želeli pomagati na terenu? Kakšen je postopek?

Za prostovoljstvo se ljudje premalo odločajo, saj za sabo potegne kar precej predanosti in trdega dela. Vesela bom, če se ljudje, ki zmorejo pomagati, oglasijo po telefonu ali prek naše Facebook strani. Če je teren pretežak (kar tudi je), pa imamo delo tudi prek Facebooka in drugo administracijo. 

Vsi državljani lahko konec leta 0,5 % dohodnine namenimo za dobrodelne namene, sicer ta denar vzame država zase. Tudi v društvu Reks in Mila boste veseli vsake donacije. Kakšen je postopek za to?

0,5% dohodnine lahko oddate kar prek eDavkov, potrebujete le davčno številko društva (49832166), vlogo pa oddate prek obrazca (Doh_Don). Lahko pa si natisnete dokument v PDF-obliki in ga pošljete na naslov društva. 

Kakšna praznična misel za konec ali morda za nov začetek v letu 2019?

»Bodi sprememba, ki si jo želiš v svetu.« Misel je izrekel modri Mahatma Gandhi, mislim, da pove čisto vse.

Vsem bralcem želim veliko zdravja in prostega časa, da bomo lahko uživali v naravi ter jo občudovali in ohranili za naše otroke, vnuke, zanamce.

Če ne morete drugače, lahko pomagate tudi tako, da delite članek naprej s prijatelji na družbenih omrežjih!

Kdaj je driska pri psih nevarna in kako mu pomagamo?

Dr. Mojca Cerovšek, DVM
-
1
Kdaj je driska pri psih nevarna in kako mu pomagamo?

Driska pri psih so precej pogost pojav in zagotovo se je že vsak lastnik kdaj srečal s to težavo. Nas pa ob tem nemalokrat pograbi panika, še zlasti če je driski primešana kri. Ali je driska pri psu nevarna, zakaj do nje prihaja in kako mu lahko pomagamo sami?

Driska pri psih

Blato je ogledalo stanja črevesa

Veliko lastnikov psov, ki svojemu kosmatincu sami pripravljamo hrano, redno spremljamo njegovo blato. V očeh drugih lahko izpademo že praktično čudaški, ko si od blizu ogledujemo njegovo obliko in teksturo. Najbolj zagreti ga celo damo na manjše kose, da preverimo morebitno prisotnost glist in njihovih jajčec. Tako kot so oči ogledalo duše, je blato ogledalo stanja črevesja. Lepo oblikovan in čvrst kakec je tisto, kar nas razveseli. Takrat vemo, da naš kuža hrano, ki mu jo dajemo, dobro prenaša in da njegovo črevo deluje tako, kot mora.

Če kakec redno spremljamo, hitro opazimo morebitna odstopanja. Medtem ko je ena skrajnost driska, je druga zaprtje. Ta se kaže tako, da se pes na vse kriplje trudi, pa nič ne iztisne ali pa iz črevesja spravi le manjšo količino zasušenega blata, ovitega s sluzjo. Če se zaprtost pojavi potem, ko se je najedel kosti, lahko gre za povsem normalen proces. Kosti namreč blato zelo izsušijo in zato zapirajo. Sama to ublažim tako, da obroku s kostmi vedno dodam kos surovih jeter in blato je spet takšno, kot mora biti.

Za pojavom driske pri psu se skriva vrsta možnih vzrokov, med drugimi:

  • vrsta hrane,
  • alergija ali intoleranca,
  • porušena črevesna flora,
  • glivice oziroma drugi notranji paraziti (gliste, trakulje …).

Pes ima drisko

Kaj povzroča drisko pri psih?

Tako kot so za zaprtje lahko vzrok kosti, lahko tudi drisko povzroča določena vrsta hrane. Takšen primer so jetra, in če jih psu damo naenkrat v večji količini, se driski skoraj ne moremo izogniti. Podobno deluje večina notranjih organov (ledvica, vranica …), zato jih psu vedno hranimo v manjši količini, le kot dopolnilo k obroku. Blato mehčajo tudi vsa mastna živila, kar v pasjem svetu pomeni mastno meso, obrezki maščobe, kostni mozeg, tudi razna rastlinska olja, če jih dodajamo. Kaj pa če pes jé samo brikete in dobi drisko? Če smo brikete ravno menjali in preizkušamo nove, je driska lahko normalen pojav.

Organizem in predvsem črevesna flora se morata namreč prilagoditi na novo hrano in to običajno traja nekaj dni. Tako ob spremembi hrane nikar ne obupajmo že prvi dan, ko se pojavi driska. S hranjenjem lahko mirno nadaljujemo naslednje tri dni in opazujemo blato. V tem času naj bi se črevesna flora že prilagodila in blato naj bi počasi postajalo vedno kompaktnejše. Če do tega ne pride, psu testirani briketi očitno ne ustrezajo in treba bo poiskati nove.

VZROK ZA POJAV DRISKEKAKO LOČIMO
HranaPsu smo dali večjo količino jeter ali mastne hrane,
preizkusimo novo hrano oziroma brikete.
IntolerancaPo hranjenju psa napenja, slišati je klokotanje v prebavilih.
AlergijaPojav srbečih mest (predvsem tačke, notranja stran stegen in pleč, po trebuščku, okrog zadnjične odprtine, okrog oči in smrčka), ki si jih lahko tako vneto praska, da odpade dlaka in se pojavijo rane.
Porušena črevesna floraDriska, ki nastopi po zdravljenju z antibiotiki;
driska, ki nastopi, čeprav nismo menjali hrane.
ParazitiV iztrebkih lahko vidimo gliste in njihova jajčeca.

Intoleranca ali alergija?

Da določena hrana psu ne ustreza, pomeni, da jo slabše prebavlja (intoleranca) ali pa mu celo sproži alergični odziv. Razlika med intoleranco in alergijo je precejšnja. Pri intoleranci imamo opraviti z nepopolno prebavo, kar pomeni, da del hrane ostane neprebavljen.

Te večje molekule se ne morejo vsrkati v kri prek črevesne stene in zato zastajajo v lumnu črevesja. Tam se jih lotijo črevesne bakterije, prihaja do gnitja in vretja in posledične driske. V primerjavi z intoleranco je pri alergiji vključen tudi imunski sistem. Ta se pretirano odzove na neko snov, ki sicer pri zdravem organizmu ne bi sprožila takšne burne reakcije. To se lahko zgodi že v samem črevesju, kjer so prisotne številne celice imunskega sistema, ki budno spremljajo vsebino znotraj lumna.

Pri porušeni črevesni flori pa črevesna stena postane prepustnejša in v kri lahko zaidejo tudi večje molekule. Te za organizem pomenijo tujek in sproži se alergijski odziv celotnega organizma. Alergeni v hrani za pse so zelo različni. Lahko so to žita, različne vrste mesa ali pa konzervansi, ojačevalci okusa in drugi dodatki v briketih. Da se boste povsem prepričali, kaj je tisto, kar pri vašem psu povzroča alergijo, je treba narediti teste. Vendar običajno niti to ni dovolj. Glede na primere iz moje prakse mi postaja čedalje jasneje, da je alergija le posledica in da se zanjo skriva drug vzrok.

Pes prehrana driska

Porušena črevesna flora

Eden izmed njih je zagotovo porušena črevesna flora. V pasjem organizmu, tako kot v človeškem, najdemo številne koristne bakterije. Teh je največ v debelem črevesju. Medtem ko v tankem črevesu poteka kemična prebava s prebavnimi encimi, v debelem črevesu to nalogo prevzamejo bakterije. Tam pridno razgrajujejo predvsem slabše prebavljive snovi (vlaknine, kite …) in večje molekule, ki se niso uspele razgraditi v tankem črevesju.

Vrsta hrane, ki pride v debelo črevo, pomembno vpliva na to, katere bakterije se bodo množile. Pri ljudeh to potrjujejo številne znanstvene študije. Tako je razlika med vegetarijanci in pretežnimi mesojedci očitna. Razvijemo pač tisto vrsto bakterij, ki jih hranimo.

Psi so po svoji anatomiji sicer še vedno mesojedci, so se pa v vseh teh stoletjih bivanja z nami prilagodili tudi na našo hrano. Prilagodili se niso oni, ampak njihove bakterije in pa seveda njihovi prebavni encimi. Kljub vsemu pa je bila do današnjih dni evolucija le prekratka in tako še vedno najboljše prebavljajo meso. Surova žita in surova zelenjava so zanje slabše prebavljiva in prepogosto pristanejo neprebavljena v debelem črevesju. Tam postanejo hrana za potencialno škodljive bakterije in rezultat je lahko driska z vnetjem. Zato moramo pri žitih in zelenjavi psu pomagati pri prebavi in sicer tako, da jih skuhamo in zmečkamo v pire, predvsem pa dodajamo v manjši količini. Brikete z visokim deležem žit prav zaradi tega toplo odsvetujem, še zlasti ker so žita briketom pogosto primešana v surovi obliki, kot žitna moka.

Črevesne flore ne ruši samo nepravilna prehrana. Krivci za ta so tudi nekatera zdravila in stres. Po eni sami kuri z antibiotikom je potrebnih kar šest mesecev, da se v črevesju ponovno vzpostavi prvotno ravnovesje. Antibiotik ne uniči samo škodljivih bakterij, ampak tudi večji del koristnih, ki se morajo potem ponovno naseliti. Na drugi strani stres deluje tako, da naredi črevesno steno prepustnejšo za večje molekule, ki se izmuznejo v kri in lahko sprožijo alergijo oziroma druge motnje v delovanju imunskega sistema. Sicer bi na prvi pogled rekli, da psi pa že ne morejo biti v stresu, vendar lahko iz lastnih izkušenj potrdim, da je tega vedno več. Že intenzivni treningi šolanja ali naporne pasje razstave zahtevajo svoj davek. Poleg tega pa nase vlečejo še vsa naša čustvena stanja in če smo v stresu mi, bo v stresu tudi naš kuža.

Pes ima drisko in parazite

Nezaželeni prebivalci in paraziti v črevesju

Ko porušena črevesna flora in imunski sistem ne delujeta več optimalno, so vrata odprta tudi za druge neželene prebivalce črevesja. Med njimi so vsem dobro poznane glivice, ki samo budno čakajo in hitro izkoristijo vsako prosto mesto, ki se pojavi v črevesni steni. Po kuri z antibiotikom je takšnih prostih mest precej, zato je zelo pomembno, da jih zapolnimo s koristnimi bakterijami. Dajanje probiotikov, ko se pri kužku zaključi terapija z antibiotiki, je tako ne samo zelo koristno, ampak nujno potrebno.

Podobno kot glivice na prosta mesta prežijo tudi paraziti. Še zlasti tisti, ki poleg črevesne vsebine za svoj razvoj potrebujejo tudi gostiteljevo kri. Takšni se prisesajo na črevesno steno in počasi srkajo kri, z njo pa tudi vse koristne snovi, ki so v njej raztopljene. Dokler so v črevesju kužka prisotni le posamezni paraziti, tega pogosto niti ne opazimo. Narava parazitov je namreč taka, da za svoj razvoj nujno potrebujejo gostitelja in zato jim niti ni v interesu, da bi ga tako ali drugače onesposobili. Povsem izčrpan gostitelj jim prav nič ne koristi, zato so se z njim naučili sobivati.

Težava nastane, kadar je kužek že v osnovi šibkejšega zdravstvenega stanja. Njegov imunski sistem in bakterije v črevesju ne zmorejo uravnavati števila notranjih parazitov in ti se začnejo prekomerno množiti. Takšno močnejšo okužbo hitro opazimo tudi lastniki, saj pes hujša kljub temu, da normalno jé, dlaka je žimasta in nesvetleča, pes je lahko slabokrven in pojavi se driska. V takšni driski ali slabše oblikovanem blatu pogosto opazimo parazite ali njihova jajčeca in takrat vemo, da je čas, da ukrepamo.

Pes pri veterinarju

Kako ukrepati, če ima moj pes drisko?

Najprej naj vas malo pomirim, driska kot taka skoraj nikoli ni razlog za preplah. Večina drisk, če seveda ni v ozadju kakšna trdovratna, močna okužba s paraziti ali alergija, v nekaj dneh izzveni sama od sebe. Dober pokazatelj, da ni razloga za skrb, je ta, da je pes kljub driski še vedno ješč in živahen. Največkrat se ustrašimo, ko je driski primešana tudi kri, vendar je to lahko povsem normalen pojav, ki drisko spremlja. Ko namreč pride do vnetja v črevesju, je pogosto poškodovana tudi črevesna sluznica ali pa zaradi močnega iztoka tekočega blata, ko se pes napne, popokajo kapilare v črevesni steni. S pojenjajem vnetja se zacelijo tudi poškodbe in v nekaj dneh ne vidimo več krvi v blatu.

Domača recepta pri driski

Dobra domača recepta za drisko sta razkuhana buča in seme indijskega trpotca. Oboje deluje tako, da naredi blato kompaktnejše in omili drisko. Poleg tega je pomembno, da pes veliko pije, da nadomesti izgubljeno tekočino. Še boljše je, da mu v vodo dodamo glino in mu tako pomagamo povrniti z drisko izgubljene minerale. Predvsem pa ga za čas driske hranimo z lahko prebavljivo in preprosto hrano. Najbolje samo z eno vrsto mesa, medtem ko bi kombinacijo več vrst zelenjave in žit raje v času trajanja driske izpustila, da črevesju ne naložimo dodatnega dela s prebavo.

Če psa hranimo s surovim mesom, ga v času driske na hitro pokuhamo, da uničimo večji del bakterij, ki bi sicer lahko dodatno otežile zdravljenje. Če se driska po treh dneh ne umiri in je še vedno enako tekoča in s primesjo krvi, pa je čas za obisk veterinarja. Ali se boste na tem mestu odločili za obisk klasičnega veterinarja ali »alternativca« (bioresonanca ali akupunktura sta recimo zelo uspešni metodi pri zdravljenju drisk) je povsem vaša izbira. Pomembno je, da v tej fazi rešitev poiščeta skupaj s strokovnjakom in da bo vaš kuža spet zadovoljen in s čvrstim kakcem.

Ko odpadki dobijo novo življenje

Anja Kralj
-
0
Ko odpadki dobijo novo življenje

V Vojniku stoji Repair Café, ki že ob vstopu deluje domače in toplo. Težko je verjeti, da je vsa oprema izdelana iz kosov, ki bi sicer pristali na smetišču, zdaj pa so zaradi kančka kreativnosti, volje in zagnanosti dobili novo življenje. Ekologinja dr. Marinka Vovk, gonilna sila projekta, tako tudi v praksi dokazuje, da je to, za kar se v Sloveniji zavzema že skoraj dvajset let, in sicer da bi ravnanje z odpadki postalo mnogo več kot le odlaganje v pravi zabojnik, še kako uresničljivo.

dr. Marinka Vovk
Dr. Marinka Vovk, gonilna sila projekta

Ravnanje z odpadki ne velja več za umazano

Odpadki so zelo velika okoljska težava, če z njimi ne ravnamo pravilno. Pri proizvodnji izdelkov, pa naj bo to plastenka, pločevinka ali avtomobil, se porabljajo naravni viri. V trenutku, ko tak izdelek za nas postane odpadek in ga odvržemo, hkrati zavržemo določen naravni vir. To pa prispeva k okoljskemu »pritisku« na naš planet. Del odpadkov vsebuje tudi nevarne snovi, ki lahko pomenijo tveganje za okolje in zdravje ljudi.

REUSE pink

Dr. Marinka Vovk razloži, da se je v dvajsetih letih, odkar deluje na tem področju, spremenilo marsikaj, najbolj pa to, da so odpadki takrat veljali zgolj za težavo in niso zanimali nikogar: »Vsi so bežali pred njimi, nihče se ni ukvarjal z znanstvenim pogledom na odpadke kot vir surovin, ampak samo kot na deponijo. Danes se vidi napredek, ravnanje z odpadki ne velja več samo za nekaj grdega ali umazanega. Vedno me je zanimalo, kako lahko iz nekega izdelka, ki še vedno vsebuje določene surovine, a ne izpolnjuje več prvotne funkcije, to preostalo surovino preusmeriti v novo funkcijo in v to vključiti ljudi, ki takšnemu izdelku dodajo še svež dizajn in lokalno znanje.«

Ključno je preprečevanje nastajanja odpadkov

Dr. Vovkova razloži, da poznamo 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki. Najpomembnejše in prednostno pa je preprečevanje, da odpadki sploh nastanejo: »Ključno je, da se pred vsakim nakupom vprašamo, kaj sploh potrebujemo. Ko pa smo izdelek že kupili, je naslednja faza popravilo. Pokvari se nam mala stvar – pri pisarniškem stolu se nam na primer pokvari kolesce. Ljudje takšne izdelke prehitro zavržemo, čeprav se na njih pokvari le zanemarljiv del, ki ga lahko popravimo in tako izdelek ne pristane med odpadki. Največji izziv čaka proizvajalce, ki naj bi bistveno zmanjšali količine porabljenih surovin in omogočili ponovno uporabo s pravilno zasnovo izdelka.«

001

S popravilom izdelka poskrbimo za manjšo porabo surovin

Repair Café je prostor, kjer se dogaja točno to – ljudje lahko tja na popravilo prinesejo, kar se jim je pokvarilo, pa bi to želeli še naprej uporabljati. Ob sodelovanju strokovnjakov v kavarnici popravil se namreč vedno najde nekdo, ki zna popraviti različne izdelke, torej ima zato potrebno znanje in izkušnje. Ker lastnik izdelka sodeluje pri popravilu, se tako nauči novih veščin, ki so hkrati pomembne za zmanjšanje porabe surovin, energije, vode, kemikalij, emisij CO2.

V Repair Caféju Ljubljana, ki je druga in najnovejša takšna popravljalnica pri nas, so zato med drugim skupaj s socialnim podjetjem Z-ENIAC aktivirali celo 3D-tiskalnik, da bodo ljudem z njegovo pomočjo natisnili točno tisti del izdelka, ki se je pokvaril in ga ni mogoče več dobiti na trgu.

Povprečen prebivalec Slovenije po podatkih Eurostata proizvede 432 kg odpadkov na leto. (Evropsko povprečje je 475 kg na prebivalca.)

Repair Café prinaša minimalizem

Dr. Vovkova pove, da so ljudje koncept popravljalnice Vojnik, ki je sicer del svetovne mreže za spodbujanje popravil Repair Café, ki je nastala leta 2009 na Nizozemskem in podpira idejo popravil v lokalnem okolju z namenom izboljšanja splošnega družbenega stanja, tako na ravni posameznika kot države, zelo lepo sprejeli: »V popravilo največ prinašajo lesene kose pohištva za ponovno tapeciranje, omarice, pručke, lesene stole. Prinašajo tudi oblačila, ki jih želijo stilsko dodelati ali pa zaradi spremembe teže potrebujejo prilagoditev. Veliko prinašajo tudi nakita. Ljudje so izjemno srečni, da lahko pridejo nekam, kjer se lahko s kom pogovorijo, srečajo koga, ki ga že dolgo niso videli, ali pa celo koga na novo spoznajo, hkrati pa so zadovoljni, da sami popravijo svoje stvari.«

Popravljalnica, v kateri se kar iskri od kreativnosti in domišljije, obiskovalce v prvi vrsti ozavešča, da lahko stvari popravimo ali ponovno uporabimo in da zato velikokrat potrebujemo le malo volje in domišljije. Tako je pravi navdih njihova kuhinja – stare omarice so namreč polepšali tako, da so jih prelepili s časopisi, namesto ročk za odpiranje pa so uporabili kar upognjene kovinske žlice. Podobno so novo življenje vdahnili starim omaram – z malo barve in pomočjo nekaj kosov tekstila je omara postala neprepoznavna.

recikliranje stola

Obiskovalci si lahko pri njih s pomočjo žrmelj, starinskega mlina, zmeljejo tudi svoje žito, kar pa pripomore k temu, da lažje in iz lastne izkušnje razumejo kroženje virov, s tem pa pripomorejo tudi k promociji lokalne samooskrbe.

»Repair Café v nasprotju z logiko množične proizvodnje in sveta, polnih polic stvari, v katerem pa so ljudje pravzaprav vedno bolj nesrečni, prinaša ravno minimalizem – to, da ljudje začnemo ceniti vsak izdelek, ki ga imamo, in zavedanje, da ga lahko poskusimo popraviti in nismo obremenjeni s tem, da bomo v množici stvari iskali novega«, pravi dr. Vovkova in dodaja: »Čisto vsega seveda ne moremo ponovno uporabiti ali popraviti, a ključno je, da naredimo ljudi ambiciozne, kreativne, ustvarjalne, odgovorne, podjetniško usmerjene in da imajo življenjski cilj. Poskrbeti moramo, da mladi po končanem študiju ne bodo takoj odšli v tujino zato, ker jim država ni zagotovila trajne službe. Stvari moramo narediti take, da bodo dela in naloge v prid našim ljudem, da bomo izstopili iz povprečja in da se ne bomo več počutili kot žrtve globalizacije.«

Mnogo ljudi odvrže med odpadke še popolnoma uporabne izdelke, s katerimi praktično ni nič narobe in jih je mogoče s popravilom nadalje uporabljati. Žal je družba pozabila, da lahko mnogo stvari z majhnimi popravili znova uporabimo in tako privarčujemo.

Ogromno rezerv pri preprečevanju nastajanja in ponovni uporabi odpadkov

Naslednja faza pa je priprava odpadkov za ponovno uporabo: »To pomeni, da izdelek, ki ga nimate možnosti ali znanja popraviti, oddate enemu izmed centrov ponovne uporabe. Do tu ni pravzaprav nastalo še nič odpadkov.«

Tudi Erika Oblak, vodja programa Zero Waste Slovenija iz društva Ekologi brez meja, rezerve na področju ravnanja z odpadki vidi predvsem na področju preprečevanja nastajanja in ponovne uporabe: »Preprečevanje nastajanja odpadkov namreč pomeni preoblikovanje izdelkov tako, da imamo v mislih celoten življenjski krog: od tega, od kod pridejo surovine (naravni viri ali reciklati), kako podaljšati njegovo življenjsko dobo, kako zagotoviti neodvisno servisiranje, do tega, kako izdelek preprosto razstaviti na posamezne materiale in jih vrniti v tehnološke ali naravne kroge. Na tem področju je rezerv še ogromno, ne le v Sloveniji, temveč tudi na globalni ravni.«

repair cafe

Dr. Marinka Vovk opozarja tudi na to, da obsojenost na odpadke terja velike stroške: »Odlagališča so namreč zelo draga, termična predelava tudi ni ravno poceni. Ti stroški pa so stroški vseh nas.«

Oblakova pojasnjuje, da je primerov dobrih praks tako v tujini kot doma že kar nekaj, saj praviloma znižujejo stroške: »Za končnega uporabnika daljša doba izdelka in neodvisno servisiranje pomenita prihranek. Kupovanje z manj embalaže pomeni manj stroškov z odvozom odpadkov, včasih pa tudi manj stroškov pri nakupu. Podobno velja za podjetja in lokalne skupnosti. Med slovenskimi občinami gre seveda izpostaviti Vrhniko, ki že desetletja odločno koraka v družbo brez odpadkov. Njihov vrtec se je pred dvema letoma odločil, da uvede pralne plenice, s čimer so znižali stroške, otroci prej prenehajo uporabljati plenice, opažajo manj pleničnega izpuščaja. Plenice so v celoti narejene v slovenskem podjetju. To sta samo dva primera, imamo tudi trgovine z izdelki iz druge roke, izposoje aparatov in izdelkov, izmenjave, imamo podjetja, ki uvajajo načela krožnega gospodarstva. V tujini pa so tudi že večja in manjša podjetja, ki izdelke zamenjujejo s storitvami.«

Ko odpadki vseeno nastanejo

Ko smo vseeno proizvedli odpadek, ki ga nismo mogli ali znali preprečiti, ga recikliramo – ločeno zberemo. Od tu dalje poglavitno vlogo odigra industrijska panoga: »Vzemimo za primer plastenko PET. Nismo se odločili, da je ne bomo kupili, popravljamo je ne, torej se bo ločila in od tam večinoma potovala na Kitajsko, kjer lahko že na ladjah iz njih naredijo nove izdelke – torbe, nogavice, dežnike, ki nam jih potem hitro prodajo nazaj. Tako smo izvozili material, izvozili smo delovno silo, tu pa smo brezposelni, brez surovin in se smilimo samim sebi,« razloži Dr. Vovkova in doda, da še vedno obstaja skupina odpadkov, ki se jih snovno ne da predelati: »Takšen je denimo poliestiren, iz katerega so jogurtovi lončki, lončki za enkratno uporabo za kavo in vodo. Ker ima zelo tanka vlakna, iz njega ne morete nič več narediti. Takšni odpadki se trenutno vozijo na termično izrabo v Avstriji. Odlaganje energetsko bogatih odpadkov namreč ni dovoljeno.

delovna ekipa

Rešitev je v tem, da plastična industrija zagotovi premišljeno uporabo zgolj nekaj vrst materiala

Oblakova razloži, da so sežigalnice slaba praksa zato, »ker ohranjajo linearen model gospodarstva, ki teče od pridobivanja surovin do odstranjevanja in zato ne rešujejo nobenega izziva, pred katerim stojimo na globalni ravni: plenjenje naravnih virov, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaževanje morij in kopnega ter podnebne spremembe. Pridobijo sicer nekaj energije, a je lahko s preprečevanjem nastajanja, ponovno uporabo in recikliranjem odpadkov prihranimo neprimerno več, ob enem pa rešujemo še vse prej naštete probleme.« Za sežigalnice je zanimiva predvsem plastika, Oblakova pa poudarja, da »s tem ohranjajo nekritično uporabo različnih vrst plastike, ki jo je pozneje težko ločevati in reciklirati.

Rešitev je v tem, da plastična industrija na eni strani zagotovi premišljeno uporabo zgolj nekaj vrst tega materiala. Na drugi pa, da zagotovi ločeno zbiranje in recikliranje. Skratka, da prevzame organizacijsko in finančno odgovornost za onesnaževanje, ki jo povzroča na globalni ravni in je v zadnjih letih dosegla že kar katastrofalne razsežnosti. Dokler bodo sežigalnice svoj posel promovirale kot hitro rešitev problema, se takšen premik seveda ne bo zgodil.«

zunanja postavitev

V Sloveniji smo pri ločevanju med boljšimi

Slovenija je sicer v vrhu pri ločevanju odpadkov, ampak kot pravi dr. Vovkova, je to osnova, zdaj moramo pogledati na drugo stran, kjer smo še v velikem zaostanku: »Imamo premalo najnovejših tehnologij, ki bi omogočale snovno predelavo, bojimo se neznanega. Ne zavedamo se, da je to priložnost in ne problem, saj so viri omejeni. Izvažanje surovin pomeni odrekanje zelenim delovnim mestom v naši državi. Zadnjih dvajset let smo celo pozabili na popravila, saj so tuje trgovske verige s poceni in nekakovostnimi izdelki dosegle pri ljudeh občutek, da se ničesar več ne splača popraviti. Zato v Sloveniji poteka projekt ‘3R kot način življenja’, ki ga izvaja Okoljsko raziskovalni zavod ob podpori Ministrstva za okolje in prostor z namenom promocije popravil in ponovne uporabe za manj odpadkov in varčevanje z viri, tudi finančnimi.«

Oblakova ocenjuje, da so odpadki v Sloveniji tako na ravni posameznika kot na nacionalni ravni kar vidna okoljska tema: »Malce slabše je na lokalni ravni, kjer se občine – razen nekaterih izjem – z njimi ne ukvarjajo in to dostikrat prepustijo komunalnim službam. Če pa se primerjamo z drugimi državami, je naš odnos v zadnjih desetih letih postal med boljšimi, kar dokazujejo tudi rezultati. V mnogih državah ne poznajo takšnega ločenega zbiranja kot pri nas.

Društvo Ekologi brez meja je nacionalna organizacija Zero Waste za Slovenijo ter ustanovni in aktivni član mreže Zero Waste Europe. Izvaja različne aktivnosti, usmerjene v preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Vzpostavlja in povezuje mrežo občin na poti do cilja »brez odpadkov« ter jim ponuja strokovno pomoč. Sodeluje pri uvajanju koncepta na področju prireditev, hotelov in restavracij ter si prizadeva za to, da bi čim manj hrane končalo v odpadkih.

Seveda pa so po drugi strani države, regije in občine, ki dosegajo bistveno boljše rezultate, kot jih dosegamo mi.« Pri tem pa izpostavlja, da čeprav smo na tem področju eni izmed najboljših, to ne pomeni, da bi morali sedeti na lovorikah: »Zavedati bi se morali, da je to zgolj prvi korak, bistvo reševanja problemov pa je drugje. Za ločeno zbrane materiale je treba zagotoviti tudi recikliranje. Če vzameva na primer kuhinjske odpadke, imamo vrsto zakonodajnih in organizacijskih ovir. Najprej je ta, da imamo izjemno stroge pogoje za uporabo komposta v kmetijstvu. To je v razmerah, kjer okoljska inšpekcija deluje zelo neučinkovito, lahko celo dobro. Ampak to seveda ni rešitev, saj na drugi strani izgubljamo dragocene naravne vire, kot sta fosfor in dušik.

Biološki odpadki iz restavracij morajo obvezno k specializiranim zbiralcem, ki pa jih večinoma oddajo v anaerobno predelavo. S čemer spet načeloma ne bi bilo nič narobe, če bi pregnito blato iz tega postopka kompostirali in uporabljali v kmetijstvu, ampak ga ne. Mislim, da nam predvsem manjka pogum za urejanje in spodbujanje zapiranja snovnih krogov, po drugi strani pa odločnost za učinkovit nadzor, ki bi preprečeval zlorabe. Brez obojega pa se bomo težko premaknili naprej.«

predsoba

Lahko postanemo družba brez odpadkov?

Mednarodna zveza Zero Waste (Zero Waste International Alliance) je sprejela prvo definicijo cilja »brez odpadkov«, ki jo Zero Waste Slovenija navaja tako: »Zero Waste je etičen, ekonomski, učinkovit in vizionarski cilj, ki vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Implementacija Zero Waste bo preprečila vsakršne izpuste v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta.«

Oblakova na vprašanje, kako realen je takšen cilj in ali lahko dejansko nekoč postanemo takšna družba, odgovarja: »Če v to ne bi verjela, ne bi delala tega, kar delam. Sem pa tudi prepričana, da drugega izhoda preprosto nimamo. Vse pogosteje se že zaletavamo v skrajne meje naravnih virov, podnebne spremembe se dogajajo vedno hitreje, v morjih je več plastike kot planktona. Zanima me predvsem to, kaj se bo še moralo zgoditi, da se bomo streznili, se prenehali izogibati problemom in začeli odločno uvajati rešitve.«

Takšno sporočilo pa nosi tudi kava, ki si jo privoščite ob obisku Repair Caféja. Natočite si jo namreč v čisto običajno keramično skodelico, ki si jo izberete med skodelicami, ki so jih tja prinesli drugi obiskovalci, in jo potem odnesete s seboj domov. Za spomin in kot simbol trajnostne uporabe izdelkov, s čimer se lahko prav vsak izmed nas upre potrošniški usmerjenosti in novodobni kulturi odvrzi stran, ki smo ji žal še vedno prepogosto priča.

Zelo suhe in razpokane ustnice: od vzrokov do rešitve

Karmen Jordan
-
0
Zelo suhe in razpokane ustnice: od vzrokov do rešitve

So vaše ustnice večino časa zelo suhe in razpokane? Morda ste preizkusili že ogromno balzamov, vendar se zdi, da se stanje ne izboljšuje. V tem primeru je pomembno, da najprej raziščete možne vzroke za težavo. Tako se bo odprla tudi pot do ustrezne rešitve …

Suhe in razpokane ustnice

Alergijska reakcija na določen izdelek

Včasih lahko balzami za ustnice situacijo še poslabšajo. Suhe in razpokane ustnice so lahko namreč povezane z alergijsko reakcijo na določeno snov – v kozmetiki, zobni pasti, ustni vodi itn. Tako imenovani alergijski kontaktni dermatitis lahko prizadene tudi ustnice, česar se mnogi ne zavedajo. Priporočamo, da se nekaj časa izogibate izdelkom, za katere sumite, da bi bili lahko problematični, in medtem opazujete, ali se bo stanje izboljšalo. Po potrebi pa je seveda smiseln tudi obisk zdravnika oziroma dermatologa, ki lahko preveri, ali gre res za alergijsko reakcijo, in vam pomaga ugotoviti, na katero snov ste alergični.

Kronično suhe ustnice

Pri nekaterih ljudeh lahko govorimo o kronično suhih ustnicah, ne glede na vreme oziroma letni čas. Ta težava je še posebej pogosta pri ljudeh z luskavico ali ekcemi. Običajno so v tem primeru potrebna posebna mazila, ki vam jih lahko predpiše vaš zdravnik, saj klasični balzami za ustnice preprosto ne zadostujejo.

Premalo popite tekočine

Morda je rešitev za vaše težave s suhimi in razpokanimi ustnicami v resnici precej preprostejša, kot si predstavljate. Nemalokrat je namreč težava preprosto posledica tega, da čez dan ne popijete dovolj tekočine. Vsaj nekaj dni si beležite, koliko v resnici popijete – in po potrebi povečajte vnos tekočine, pri čemer je seveda najboljša izbira navadna voda.

Nega ustnic

Dihanje skozi usta

Velikokrat imajo težave s suhimi ustnicami tudi ljudje, ki večinoma dihajo skozi usta, še posebej med spanjem. Običajno je sicer dihanje skozi usta namesto skozi nos zgolj začasno, na primer zaradi prehlada. V določenih primerih pa je povezano tudi z resnejšimi težavami z nosom in/ali grlom, ki običajno zahtevajo pregled pri otorinolaringologu.

Nezavedno oblizovanje ustnic

Tisti, ki imajo pogosto izsušene ustnice, velikokrat čutijo potrebo po tem, da jih stalno oblizujejo, česar se morda niti ne zavedajo. S tem pa seveda stanje na dolgi rok še poslabšajo. Ko se slina posuši, so namreč ustnice še bolj suhe, kot so bile pred tem. Tako se lahko hitro ujamete v začaran krog. Pomembno je, da postanete bolj pozorni na to navado in se poskušate zavestno ustaviti.

Suh zrak v prostoru

Zelo suhe in razpokane ustnice so nemalokrat povezane tudi z zelo suhim zrakom v prostoru. To je seveda še posebej pogosta težava pozimi, in sicer zaradi ogrevanja. V tem primeru priporočamo, da si omislite vlažilnik zraka, ki bo zagotovo pomagal tudi vašim ustnicam. Problematičen je lahko seveda tudi zunanji zrak, ki je zelo suh, še posebej v kombinaciji z vetrom. Da bi čim bolj zaščitili ustnice, vedno nanesite debelejšo plast vazelina, preden se odpravite ven.

Preberite tudi: Kaj pomaga proti herpesu na ustnicah

Pred izumrtjem je rešil 12 živalskih vrst – junaštvo ali poigravanje z naravo?

Karmen Jordan
-
0
Pred izumrtjem je rešil 12 živalskih vrst – junaštvo ali poigravanje z naravo?

Človeštvo je v zadnjih desetletjih vplivalo na izumrtje številnih živalskih vrst. Po zadnjih podatkih naj bi bila na primer kar vsaka osma vrsta ptic na robu izumrtja. Čeprav je večina novic v povezavi s to problematiko zelo zaskrbljujočih, pa vendarle obstajajo tudi svetle izjeme. Ena takšnih je zgodba Carla Jonesa, biologa. Ta se je odločil za zelo nenavadno metodo ohranjanja ogroženih živalskih vrst pri življenju …

Kontroverzen pristop, ki ne ustreza običajnim »pravilom igre«

Carl Jones je pred izumrtjem nedvomno rešil več živalskih vrt kot kateri koli drug človek. Ko so bile na primer na svetu le še štiri mavricijske postovke, je prav on poskrbel, da je vrsta ponovno doživela razcvet. Med drugim je pred izumrtjem rešil tudi mavricijskega goloba in mavricijskega aleksandra. Vendar pa je metoda, ki jo je izbral, nedvomno zelo kontroverzna.

Klasično načelo pri poskusu ohranjanja živalske vrste je, da je treba najprej dobro preučiti in razumeti razloge za upadanje števila posameznikov, ki pripadajo tej vrsti. Nato pa je nujna postopna vzpostavitev njihovega optimalnega naravnega habitata. Jones se s tem zaporedjem ni strinjal. Prepričan je namreč, da morajo znanstveniki sami poskrbeti za prilagoditev pogojev, zaradi katerih določeni živalski vrsti grozi izumrtje. To med drugim vključuje hrano, mesta za gnezdenje (pri pticah), bolezni in celo naravne plenilce določene vrste.

Carl G. Jones

Namesto za večletne raziskave se je odločil za konkretno delovanje na terenu

Jones seveda ni ostal le pri besedah, ampak je začel svoja načela udejanjati tudi v praksi. Njegova filozofija je pravzaprav zelo preprosta. Če je na primer težava pomanjkanje hrane – hrano preprosto priskrbiš. Če primanjkuje prostora za gnezdenje, prineseš umetna gnezda. Prepričan je, da niso potrebne dolgoletne znanstvene študije in da so znanstveniki v primeru zaščite živalskih vrst pred izumiranjem preveč oddaljeni od dejanske problematike. Vzpostavi primerjavo z zdravniki, ki ne bodo zgolj sedeli in gledali bolnega človeka, ampak bodo preprosto začeli z različnimi postopki, ki bi lahko pomagali.

Bistvo težave še vedno ostaja …

Mnogi sicer cenijo Jonesovo delo in rezultate, ki jih je dosegel. Leta 2016 je bil za svoje dosežke tudi nagrajen s prestižno nagrado. Vendar pa se pojavljajo tudi pomisleki, da gre morda za pregrob poseg v delovanje narave. Jones je na primer kradel in skrival ptičja jajca, da bi s tem spodbudil samičke k ponovni valitvi. Ali pa je kar lastnoročno obračunal z naravnimi plenilci določenih vrst ptičev. Tisti, ki so kritični do njegovih metod, pogosto poudarjajo, da mora za ohranjanje živalskih vrst na dolgi rok človeštvo kot celota korenito spremeniti svoj odnos do narave.

CBD olje in konopljina smola: Naravna moč konoplje

Irena Pirman
-
1
CBD olje in konopljina smola: Naravna moč konoplje

CBD olje in konopljina smola sta postala zelo iskana, saj obljubljata rešitev za številne nadloge, čeprav se pred nekaj leti o njiju skoraj ni govorilo. Na trgu vlada kar nekaj zmede, ki jo poskušajo med drugim razrešiti pri ICANNI – Mednarodnem inštitutu za kanabinoide.

CBD olje in konopljina smola: Vedno več pobud za uporabo v zdravilne namene

CBD olje in konopljina smola sta učinkovini, po katerima povpraševanje v zadnjih letih strmo narašča. Potrebo po vzpostavitvi nevladne mednarodne organizacije strokovnjakov so narekovali v svetu vedno bolj razširjena aktualnost tematike o različnih rabah konoplje oz. učinkih kanabinoidov, prisotnost številnih dezinformacij tako v civilni kot državni sferi ter porast takšnih in drugačnih uporabnikov, ki so na najbolj občutljivem, tj. medicinskem področju bolj ali manj prepuščeni sami sebi ali uradni obravnavi praviloma zgolj s sintetičnimi preparati.

Učinkovitost CBD izvlečkov (CBD olje in konopljina smola) potrjujejo tudi številne raziskave

Znane so številne raziskave, ugotovitve in praktične izkušnje o vplivu kanabinoidov na zdravje in boljše počutje, ki bi jih bilo, dodatno upoštevaje dejstvo, da je endokanabinoidni sistem lasten vsem ljudem, iracionalno in neodgovorno zanemarjati, saj izdelke kot so CBD olje in konopljina smola uporablja vedno več ljudi. Področje kanabinoidov je perspektivno področje z več vidikov ter si v dobrobit posameznika in družbe zasluži večplastno angažirano obravnavo. Namen inštituta je čezmejno delovanje na področju kanabinoidov. Inštitut dosega svoj namen z izvajanjem izobraževanj oz. predavanj, raziskovanjem, razvojem, svetovanjem, spremljanjem, objavljanjem, osveščanjem, podajo strokovnih mnenj oziroma stališč ipd.

Koristne lastnosti kanabinoidov

Znanost je dokaj pozno odkrila mnoge zdravju koristne lastnosti CBD kanabinoidov. Zanimivo je, da je bil CBD prvi izolirani kanabinoid. Poznamo ga že od leta 1940, vendar je takrat prevladalo prepričanje, da ne gre za aktivno učinkovino, ker ni povzročala psihoaktivnih učinkov, značilnih za konopljo. Raziskovanje je bilo usmerjeno v slednje in zanimanje za CBD je zamrlo. THC so izolirali leta 1964 in ga nato dalje raziskovali. Posledično smo najprej imeli na razpolago znanstvena dognanja o THC-ju, šele nato o CBD-ju.

Uporaba CBD

Čeprav se konoplja že več tisoč let v različnih oblikah uporablja kot zdravilo, pa se te rastline od začetka prohibicije, ki se je začela v prvi polovici prejšnjega stoletja, drži oznaka droge. Zaradi vsebnosti THC-ja v konoplji je bila rastlina kot konoplja dolgo in je v precejšnji meri še vedno stigmatizirana, kar ima vpliv tudi na raziskovalno področje. Ponekod se potenciala rastline in njenih učinkovin dobro zavedajo in v zadnjih letih je CBD najbolj intenzivno proučevan kanabinoid, saj kaže izjemni potencial blagodejnih in zdravstvenih učinkov. Med ljudmi je čedalje več izkušenj o uporabnosti, varnosti in dobrodejnih vplivih CBD-ja, zato se uporaba širi. Danes sta najbolj priljubljena izdelka iz konoplje CBD kapljice oziroma CBD olje in konopljina smola.

Pri katerih težavah lahko pomagata CBD olje in konopljina smola?

Lajšanje bolečin

Za CBD olje in konopljino smolo se najpogosteje odločijo prav ljudje, ki si želijo ublažiti simptome brez stranskih učinkov protibolečinskih zdravil. Študije so pokazale, da kanabinoidi lahko pomagajo pri simptomih stanj, kot so:

  • Kronične bolečine,
  • artritične bolečine,
  • multipla skleroza,
  • fibromialgija,
  • glavobol in migrena
  • bolečine v hrbtu in sklepih
  • živčne bolečine.

Motena funkcija spanja

Motnje spanja so pogosta težava sodobnega človeka. Naš urnik je vedno bolj natrpan z obveznostmi, zato se pogosto težko sprostimo. Glavna dejavnika za nespečnost sta seveda stres in tesnoba, kjer pa nam lahko pomaga tudi CBD, saj uravnava raven stresnega hormona kortizola in učinkuje pomirjujoče. Za čim boljše učinke uporabimo CBD olje ali konopljino smolo s polnim spektrom kanabinoidov.

Simptomi motenj spanja, pri katerih so študije pokazale, da nam lahko pomaga CBD:

  • nespečnost,
  • sindrom nemirnih nog,
  • depresija,
  • tesnoba in stres pred spanjem,
  • spalna apneja,
  • vedenjska motnja REM-faze spanja.

Nevrološke težave in obolenja

Prav tako je znano, da CBD olje in konopljina smola lahko pomagata pri nevroloških stanjih. Večina raziskav je bila sicer usmerjena v raziskovanje učinkov CBD-ja na epilepsijo, med drugim tudi na redko obliko te bolezni, Dravetov sindrom, ki jo je izjemno težko zdraviti. V poročilih najdemo podatke o zmanjšanju intenzivnosti in pogostosti epileptičnih napadov, v nekaterih primerih tudi prekinitev napadov.
CBD bi lahko bil koristen za bolnike z alzheimerjevo boleznijo, saj ima sposobnost, da obnovi komunikacijo med možgani in telesom.

Študije so pokazale, da lahko pomaga pri nevroloških obolenjih, kot so:

  • alzheimerjeva bolezen,
  • parkinsonova bolezen,
  • epilepsija,
  • shizofrenija,
  • cerebralna paraliza,
  • multipla skleroza (MS),
  • huntingtonova bolezen,
  • tourettov sindrom,
  • posttravmatska stresna motnja (PTSM),
  • obsesivno kompulzivna motnja (OKM),
  • prispeva k okrevanju po kapi,
  • možganske poškodbe.

Depresija, stres, tesnoba …

Depresija in tesnoba sta pogosto povezani z nizko ravnjo serotonina. CBD prispeva k povečani ravni serotonina v telesu, ki lahko dvigne razpoloženje in poveča občutek sreče, zmanjšuje raven stresnega hormona kortizola, in tako ustvarja občutek sprostitve.

Nekaj pogostih dimptomov, za katere so raziskave pokazale, da lahko CBD olje ali konopljina smola pomagata:

  • pogosta, splošna tesnoba,
  • depresija,
  • napadi panike,
  • posttravmatska stresna motnja (PTSD),
  • socialna tesnoba,
  • kronični stres,
  • visok krvni tlak.

Imunski sistem in prebavila

Seznam imunskih stanj in težav s prebavnim sistemom, za katera so raziskave pokazale, da lahko CBD pomaga:

  • gripe in prehladi,
  • alergije,
  • slabo zdravje prebavil,
  • HIV/AIDS,
  • astma
  • crohnova bolezen,
  • slaba prebava,
  • IBS (sindrom razdražljivega črevesja),
  • slabo zdravje prebavil/prepustno črevesje,
  • sladkorna bolezen,
  • debelost,
  • kronično črevesno vnetje,
  • visok krvni sladkor.

CBD olje in konopljina smola – Nujno je tudi informiranje javnosti

Prav tako se počasi, korak za korakom, stigma redči in osveščenost ljudi povečuje. Tako zdaj veliko ljudi npr. ve, da CBD olje ne povzroča omame, da je naravni pripravek učinkovitejši od sintetičnega ali izoliranega kanabinoida, da je treba biti pozoren ne samo na sestavo, ampak zaradi možnih kontaminacij tudi na izvor, npr. konoplja iz zemlje vsrkava tudi težke kovine (zaradi česar je uporabna kot ekoremediacijska rastlina – za sanacije onesnaženih zemljin) ipd. Zdravniki in drugi strokovnjaki velikokrat nimamo takšnega znanja, kaj šele izkušenj, kot je akumulirano med ljudmi. CBD olje in konopljina smola sta kot prehransko dopolnilo na voljo v različnih koncentracijah, zato je tudi na strani kupca pomembno, da se o izdelku dobro informira.

konolja in cbd

Kakšna je razlika med CBD-jem in THC-jem?

CBD in THC sta najbolj znana in raziskana izmed skoraj 200 do zdaj znanih kanabinoidov, tj. spojin, ki se vežejo na kanabinoidne receptorje. Bistvena razlika je, da CBD nima omamnega učinka, medtem ko je za THC značilno psihoaktivno delovanje. Navedeno je posledica vezave na različne kanabinoidne receptorje.

CBD učinkuje primarno na receptorje CB2 zlasti na perifernem živčevju in celicah imunskega sistema, THC pa se veže na receptorje CB1, ki so prisotni predvsem v centralnem živčevju. Veliko receptorjev CB1 je v določenih možganskih centrih, npr. za spomin, koordinacijo, bolečino. Na CB1 se veže tudi nam lasten kanabinoid anandamid, njegovo ime izhaja iz sanskrta in pomeni blaženost, vznesenost. Tako anandamid kot THC imata podobno delovanje v telesu.

Izmed rastlinskih kanabinoidov sta tako THC kot tudi CBD zelo uporabna v zdravstvu, pri čemer pa je zaradi večje učinkovitosti oz. sinergizma (kanabinoidi, terpeni, flavonoidi …) in varnosti primernejša naravna oblika (rastlinski izvleček) pred sintetično, npr. CBD deluje kot antagonist THC-ju in zmanjšuje njegovo psihoaktivnost, poleg tega pa drug drugemu zvišujeta pozitivne učinke.

Vsestranska uporaba CBD olja in konopljine smole tudi za živali

Uporaba CBD olja in konopljine smole pri živalih

CBD-ju podobna snov nastaja tudi v naših telesih in jo imenujemo 2AG oziroma 2-arahidonoilglicerol. To je endokanabinoid, ki v naših telesih opravlja primerljive vloge, kot jih lahko opravi CBD. Ne le ljudje, ampak vsi vretenčarji proizvajamo endokanabinoide, ki so del našega endokanabinoidnega sistema. Da bi bolje razumeli, kako deluje CBD, je treba razumeti vlogo kanabinoidov v našem telesu. Te molekule delujejo kot nekakšen SOS sistem. To pomeni, da kadarkoli je v našem telesu karkoli zunaj ravnovesja, bodisi da se fizično poškodujemo ali doživljamo čustveni stres ali smo izpostavljeni bakterijam, virusom ipd., proizvedemo te molekule.

Njihova naloga je predvsem, da nas zaščitijo. Denimo za imunski sistem natančno vemo, da se aktivira, ko se srečamo z bakterijami, virusi, paraziti. Endokanabinoidni sistem pa je krovni varovalni sistem. Aktivira se, ko recimo jemo hrano, ki ima preveč pesticidov, vdihnemo zrak s toksini, imamo vnetja, doživljamo čustvene pretrese, se fizično poškodujemo, skratka kadarkoli naše telo ni v optimalnem biokemijskem ravnotežju. Sicer pa, ko je naše telo v ravnovesju, teh molekul ne proizvajamo. Zato ob poslabšanem imunskem sistemu nekateri posežejo po izdelkih kot sta CBD olje in konopljina smola.

Kanabinoidi in stres

Žal pa živimo v zelo stresnih časih, zato je endokanabinoidni sistem pogosto v pogonu. To lahko pripelje do tega, da ne deluje več optimalno. V tem primeru so nam lahko v veliko pomoč kanabinoidi, predvsem rastlinski. In tudi CBD deluje zelo podobno kot endokanabinoidi, torej na neki način pomaga telesu, da se na celični ravni vrne v homeostazo oz. ravnovesje. Zato ker deluje na taki osnovni ravni, je tudi uporaben za zelo široko paleto tegob oz. bolezenskih stanj, npr. pri imunskih obolenjih (veliko receptorjev za CBD najdemo ravno na celicah imunskega sistema), kroničnih vnetjih, nevroloških obolenjih (epilepsija), karcinomih, bolečinah (poglavitno dolgotrajnih nevropatskih), Alzheimerjevi bolezni, izčrpanosti. Kompleksne situacije pa ne gre jemati zlahka in je potrebno sodelovanje (usposobljenega) zdravnika, ki je npr. pozoren na to, da lahko CBD poveča ali zmanjša učinek nekaterih drugih zdravil itd. CBD, zlasti v obliki naravne učinkovine, je v določenih primerih primeren tudi za otroke, npr. znane so izkušnje iz tujine in vedno bolj tudi domačih pediatrov nevrologov v primeru zdravljenja otrok s trdovratnimi oblikami epilepsije.

Ker imajo vsi vretenčarji, torej tudi psi, mačke, konji itd., podoben endokanabinoidni sistem kot ljudje, ga lahko dajemo za podobna obolenja kot pri ljudeh, vendar pa so načeloma potrebni nižji odmerki.

CBD olje in konopljina smola

CBD olje ali konopljina smola?

V splošnem velja, da so konopljine smole goste in viskozne tekočine z višjo koncentracijo učinkovin, CBD olja pa so razredčena do tekoče oblike, ki omogoča uporabo v obliki kapljic ter po navadi z nižjo koncentracijo učinkovin. Vendar pa je na trgu veliko proizvodov, ki različno opisujejo CBD izdelke, in je tu veliko zmede. Tako denimo jedilno konopljino olje (iz semen) sploh ne vsebuje kanabinoidov. Ti se namreč ne nahajajo v semenih, temveč v zelenih delih rastline. Uporabniki naj bodo pozorni na vsebnost CBD-ja ter na poreklo konoplje, iz katere so proizvodi pridelani.

V angleščini hemp in cannabis, kaj pa pri nas?

S poimenovanji okrog konoplje je tako pri nas kot v svetu veliko zmede. Če gledamo strogo botanično, obstaja samo ena vrsta konoplje, in to je Cannabis sativa L. Znotraj vrste pa se rastline med sabo razlikujejo po tem, katere kanabinoide in koliko jih proizvajajo, zato jih delimo na kemovare. V različnih okoljih so se oblikovala različna poimenovanja in v angleščini se uporabljata besedi hemp in cannabis. S tem da v tistem okolju hemp pomeni konopljo za industrijske namene, uporaba primarno za semena in stebla, cannabis pa pomeni konopljo z visoko vsebnostjo THC-ja.

Največ kanabinoidov se nahaja v cvetu rastline, tako da se za ekstrakcije uporabljajo rastlinski vršički. THC se pridobiva iz cannabisa, ki odvisno od sorte vsebuje med 5 in 20 % THC-ja (izjemoma tudi več), CBD pa se lahko pridobiva tako iz cannabisa kot iz hempa. CBD kapljice in konopljina smola, ki jo najdemo v izdelkih na tržišču ne vsebujeta več kot 0,2% THC-ja, kar je tudi zakonsko opredeljeni maksimum.

Legalizacija konoplje

Veliko je govora o legalizaciji konoplje. Nedvomno prohibicija ne deluje in zagotovo povzroča večplastno škodo. Navedeno pa ne pomeni, da pri ICANNI zagovarjajo vsesplošno legalizacijo v smislu komercializacije, kot jo imamo na področju alkohola in tobaka. Skrajni čas je, da se zadeve glede konoplje ustrezno regulirajo, ne pa skomercializirajo.

Uporaba konoplje v svetu in pri nas je zelo razširjena in bistveno je vprašanje, ali bo navedeno še naprej pod domeno nenadzorovanega črnega trga ali pa bo vajeti končno prevzela država. Skoraj 100 zdravnikov in znanstvenikov je podprlo Deklaracijo o načelih za regulacijo konoplje v Sloveniji (objavljeno na spletni strani inštituta), katere poudarke lahko strnemo v štiri točke:

  1. Nemudoma je treba omogočiti raziskave in razvoj, npr. nezaslišano je, da pediatri nevrologi na Pediatrični kliniki v Ljubljani že več kot leto in pol čakajo na odobritev klinične študije za zdravljenje otrok z najhujšimi oblikami epilepsije.
  2. Omogočiti je treba uporabo konoplje v medicinske namene, saj navedeno v uradnem zdravstvenem sistemu ne deluje. Številni bolniki so praviloma prepuščeni nepreverjenemu črnemu trgu in so kriminalizirani. Urgiral je celo parlamentarni Odbor za zdravstvo, ki je že oktobra 2016 Ministrstvu za zdravje soglasno naložil, da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile zdravljenje s konopljo kot zdravilom, in ustrezne pravne podlage, ki bodo v Sloveniji omogočale pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene. Isti odbor je letos februarja uradno žal lahko le ugotovil, da ministrstvo omenjenih ukrepov ni izvedlo. Nujno je, da funkcijo resornega ministra prevzame kompetentna oseba, ki bo sposobna realizirati to, kar ji je naloženo.
  3. Z deklaracijo pri ICANNI zagovarjajo tudi ustrezno regulacijo na področju osebne uporabe v smislu dekriminalizacije uporabnikov, človekovih pravic, zmanjševanja črnega trga in škode zaradi uporabe konoplje ipd. Ob navedenem je nujno strogo uveljavljati pravila, ki mladim omejujejo dostop do konoplje, ki jim je zdaj na črnem trgu na razpolago brez večjih težav. Z ustrezno regulacijo se zasleduje, da se uporaba pri mladoletnih kot najbolj tvegani skupini zmanjša. ICANNA se pridružuje številnim uglednim organizacijam, ki opozarjajo na potrebo po dekriminalizaciji uporabnikov, npr. Svetovna zdravstvena organizacija in Rdeči križ, Ameriško združenje pediatrov …
  4. Področje konoplje je izjemno perspektivno tudi za gospodarstvo, trajnostni razvoj, javne finance itd. Slovenija bi glede na zgodovinske in geografske danosti ter posedovanje interdisciplinarnega znanja in zagnanosti ter ob odpravi birokratskih ovir lahko bila med vodilnimi državami na tem, upoštevaje spoznanja o endokanabinoidnem sistemu, vedno bolj za človekovo dobro počutje in zdravje pomembnem področju. V pomoč so izkušnje iz tujine, vendar je treba zaupati in se zanesti predvsem nase ter tako slediti besedam izraelskega zdravnika Ilye Reznika, ki je kot vabljeni predavatelj novembra 2016 na novinarski konferenci ob prvi uradni šoli za zdravnike v Sloveniji izpostavil, da upa, da bomo zgradili svoj sistem na tem področju in ne bomo posnemali tujih težav. Majhnost naše države je v tem pogledu prednost, saj gre za večjo prilagodljivost in obvladljivost.
doc. dr. Tanja Bagar - prim. mag. Dušan Nolimal - asist. Željko Perdija
doc. dr. Tanja Bagar, asist. Željko Perdija in prim. mag. Dušan Nolimal

Na vprašanja so odgovarjali tudi: doc. dr. Tanja Bagar, direktorica in po tej funkciji predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide, predavateljica mikrobiologije in ekoremediacijske vsebine na fakulteti Alma Mater Europaea, strokovna sodelavka avstrijskega kolidža za zdravje in razvoj; prim. mag. Dušan Nolimal, član strokovnega sveta in strokovni sodelavec inštituta. Zaposlen je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer deluje na področju drog in drugih psihoaktivnih snovi, duševnega zdravja ter etike v javnem zdravju. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) je bil imenovan za nacionalnega koordinatorja za področje drog; ter asist. Željko Perdija, član upravnega odbora in strokovni sodelavec inštituta, sicer pa tudi direktor in nosilec dejavnosti interne medicine v Centru za interno in interventno medicino.

Avstralci v pičlih 3 mesecih zmanjšali porabo plastičnih vrečk za 80 %

Karmen Jordan
-
0
Avstralci v pičlih 3 mesecih zmanjšali porabo plastičnih vrečk za 80 %

Iz Avstralije prihajajo razveseljujoče novice o drastičnem upadu porabe plastičnih vrečk, namenjenih enkratni uporabi. Poraba se je namreč zmanjšala za kar 80 odstotkov – in to v zgolj 3 mesecih. Preverite, kako jim je to uspelo …

Avstralija prepovedala plastične vrečke

Ključno vlogo je imela odločitev dveh največjih trgovskih verig v Avstraliji

Tisto, kar je bilo najpomembnejše za tako velik upad števila plastičnih vrečk, je bila odločitev dveh izmed največjih trgovskih verig v Avstraliji – Woolworthsa in Colesa. Prvi je kupcem nehal ponujati plastične vrečke 20. junija letos. Deset dni pozneje, torej 30. junija, pa so jim sledili še pri Colesu. Glede na nekatere ocene naj bi bili prav omenjeni verigi trgovin z živilskimi izdelki odgovorni za približno 3,2 milijarde plastičnih vrečk na leto. To torej pojasni, zakaj je odločitvama Woolworthsa in Colesa sledilo tolikšno zmanjšanje količine uporabljenih plastičnih vrečk v tako kratkem času.

Plastična vrečka v morju

Večina kupcev spremembo podprla, kmalu sledili tudi manjši trgovci

Seveda se pri Woolworthsu in Colesu za to spremembo niso odločili kar čez noč, ampak je odločitev posledica večletnih pritiskov okoljevarstvenikov – pa tudi številnih potrošnikov. Čeprav nekateri kupci niso bili najbolj navdušeni nad to spremembo, pa je večina odločitev toplo pozdravila. Prepoved prodaje plastičnih vrečk v dveh največjih avstralskih trgovskih verigah je k tej potezi spodbudila tudi manjše avstralske trgovce.

Prepričali so se namreč lahko, da tovrstna sprememba ne pomeni zmanjšanja prometa oziroma izgube strank, ampak kvečjemu nasprotno. Hkrati pa je Avstralija s tem seveda vzpostavila tudi model, ki ga ne bi bilo slabo posnemati tudi v mnogih drugih državah po svetu. Za občuten upad porabe plastičnih vrečk sicer pogosto niti ni nujno, da se njihova prodaja povsem prekine, ampak velikokrat zadostuje že to, da postanejo plačljive. A včasih je vendarle smiselno narediti še korak dlje – avstralska zgodba zelo nazorno priča o tem, da je to nedvomno korak v pravo smer.

Ajurveda: ste vata, pita ali kapha?

Karmen Jordan
-
0
Ajurveda: ste vata, pita ali kapha?

Ajurveda dobesedno pomeni znanost oziroma vedo o življenjski sili/energiji. Gre za starodavno indijsko prakso, ki je blizu jogi, saj je pri obeh cilj boljše zdravje in daljše življenje. Razumevanje ajurvedskih načel nam lahko pomaga pri ohranjanju ravnovesja, tako psihičnega kot fizičnega. V skladu z ajurvedsko modrostjo naj bi bilo sicer vse, kar obstaja v vesolju, sestavljeno iz petih elementov: iz zemlje, vode, ognja, zraka in etra. Podobno naj bi veljalo tudi za ljudi. Vsi elementi naj bi bili namreč prisotni tudi v nas samih, le da v različnih razmerjih.

Ajurveda

Na podlagi prevladujočih elementov se je oblikovala delitev na tri doše – vata, pita in kapha. To, kateremu tipu pripadate, lahko pove marsikaj o vas in o vašem zdravju. Pri večini ljudi naj bi sicer prevladovali dve izmed treh doš. Da pa bi ohranjali notranje ravnovesje, moramo »dodajati« ravno tisto, česar nam naravno primanjkuje …

Vata

Vata naj bi se tvorila tako, da se prana, energetski ekvivalent diha, zmeša z zrakom in etrom. Lastnosti te doše so svetloba, zračnost, hitrost in hlad. Ljudje, ki jih ajurveda uvršča v to skupino, so običajno ali zelo visoki ali zelo nizki. Njihove poteze so asimetrične. Kadar so v stanju notranjega ravnovesja, so vate zelo kreativne in hitro prilagodljive na spremenjene okoliščine. Običajno gre tudi za ljudi, ki so zelo spretni pri besednem izražanju. Porušeno ravnovesje pa lahko pri teh osebah vodi do pojavitve hudih strahov in anksioznosti.

Pita

Pita, druga ajurvedska doša, združuje ogenj in vodo. Gre za došo, pri kateri stopajo v ospredje prebavila, metabolizem in telesna temperatura. Lastnosti pite so vročina, ostrina in kislost. Za posameznike, ki sodijo v to skupino, je običajno značilna dobra prebava. Imajo atletsko konstitucijo. Prednost dajejo logiki oziroma razumu pred čustvi. Njihova največja slabost je, da se zelo hitro razjezijo. Pri tem tipu so sicer precej pogoste težave s kožo, predvsem izpuščaji.

Kapha

Kadar se zmešata zemlja in voda, dobimo kapho. Povezuje se s kostmi, mišicami in zobmi – vsem, kar je trdno v našem telesu. Tipične lastnosti pri tej doši so umirjenost, počasnost in stabilnost. Za kaphe je sicer značilno, da gre za zelo ljubeče ljudi, ki običajno stojijo z obema nogama na trdnih tleh. Včasih se lahko sicer njihovo notranje ravnovesje zamaje – takrat potrebujejo precej več pozornosti drugih, saj se jih polotijo melanholične misli, ki jih spremlja občutek teže.

Povišane ravni homocisteina lahko krive za številne zdravstvene težave

Karmen Jordan
-
0
Povišane ravni homocisteina lahko krive za številne zdravstvene težave

Ste že slišali za homocistein? Gre za aminokislino, ki je prisotna v telesu vsakega posameznika. Določene količine homocisteina so koristne, težava pa nastane, ko se raven te aminokisline pretirano dvigne. Previsoka količina homocisteina v telesu naj bi bila na primer povezana z boleznimi srca in ožilja ter avtoimunskimi obolenji.

Homocistein

Težave z regulacijo homocisteina včasih gensko pogojene

Raven homocisteina v telesu se uravnava med procesom, ki se imenuje metilacija in ki vpliva na naš imunski sistem, možgane, hormone in črevesje. Metilacija poteka vseskozi, a če se pri tem procesu kar koli zaplete, vaše počutje najverjetneje ne bo najboljše. Nekateri ljudje naj bi imeli gen, zaradi katerega prihaja med metilacijo pogosteje do težav oziroma do mutacij, posledično pa telo ni najbolj uspešno pri reguliranju homocisteina. V tem primeru moramo biti še posebej dosledni pri določenih ukrepih za zmanjšanje količine homocisteina v telesu, s čimer lahko uravnovesimo genetski primanjkljaj. Drugi razlogi za povišano raven homocisteina so lahko še neustrezna prehrana, jemanje določenih zdravill, izpostavljenost strupenim snovem ali pogost stres. Ena izmed možnosti, kako telesu pomagati, da lažje uravnava to aminokislino, je povišan vnos vitaminov iz skupine B.

Bolezni, ki naj bi bile povezane s previsokimi količinami homocisteina v telesu

Previsoke ravni homocisteina v telesu naj bi bile pogosto povezane z avtoimunskimi boleznimi, na primer z revmatoidnim artritisom, obolenjem ščitnice in luskavico. Kot že omenjeno, predstavljajo prevelike količine homocisteina tudi nevarnost za srčno-žilna obolenja, poleg tega pa so povezane s povečanim tveganjem za Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen ter za depresijo – povišana raven homocisteina namreč pogosto pomeni znižano raven serotonina. Pri ženskah, ki so imele neposredno po porodu v telesu preveč homocisteina, naj bi na primer obstajala visoka verjetnost za poporodno depresijo.

Testiranje in najpomembnejši ukrepi za preprečevanje resnejših zdravstvenih težav

Količino homocisteina v telesu je mogoče preveriti s testiranjem. Če se izkaže, da je količina te aminokisline zares previsoka, so smiselne spremembe vaših vsakodnevnih navad. Osredotočite se predvsem na t. i. protivnetna živila, poskrbite za dovolj kakovostnega spanja in za zadostne količine gibanja ter za zdravo črevesno floro. Kot že omenjeno, pa je zelo koristen povečan vnos B-vitaminov, še posebej vitaminov B9 in B12.

Kaj nam lahko hitro pomaga pri zaprtju?

Karmen Jordan
-
0
Kaj nam lahko hitro pomaga pri zaprtju?

Za zaprtje je najpogosteje kriva kombinacija neustrezne prehrane, v kateri primanjkuje vlaknin, in nezadostne količine gibanja. Dolgotrajnejše težave z odvajanjem blata so nedvomno zelo neprijetne in pogosto tudi precej boleče. Verjetno ste že slišali, da sta dve zelo učinkoviti živili za premagovanje zaprtja lanena semena in suhe slive.

Kaj pomaga pri zaprtju? - Voda z limono

Tokrat pa vam predstavljamo še tri druge možnosti, ki se pogosto izkažejo za odlično pomoč, ko prebava ne deluje tako, kot bi morala. Pomagate si lahko le z eno izmed spodnjih metod ali pa jih združite – tako bodo rezultati zagotovo še boljši. Seveda pa ne smete pozabiti niti na obilico svežega sadja in zelenjave, ki bosta vašemu telesu priskrbela prepotrebno dozo vlaknin.

Voda z dodatkom limoninega soka

Zelo pomemben ukrep v primeru zaprtja je, da poskušate popiti čim več tekočine. Še posebej priporočljiva je topla voda, najbolje že na tešče. Za še učinkovitejšo spodbudo prebave pa poskrbi dodatek limoninega soka. Za približno 2,5 decilitra tople vode uporabite sveže iztisnjen sok polovice limone.

Kokosovo olje

Mnogi ljudje si v boju z zaprtjem oziroma upočasnjeno prebavo pomagajo kar s kokosovim oljem. Priporočamo, da ga najprej stalite, nato pa vsako jutro ali pa pred kosilom zaužijete ½ žlice do 1 žlico tega olja. Če želite, lahko malce kokosovega olja vmešate tudi v svojo jutranjo kavo ali čaj, ki bosta imela tako polnejši, rahlo kremast okus in teksturo.

Kombuča

V zadnjem času se ogromno govori o kombuči, izjemno zdravem probiotičnem napitku, ki ga lahko pripravite kar sami (za to boste potrebovali kulturo kombuče, torej združbo specifičnih bakterij in kvasovk). Kombučo pa je mogoče vse pogosteje zaslediti tudi na policah naših trgovin, predvsem tistih, specializiranih za zdravo prehrano. V osnovi gre za fermentiran čaj, ki po okusu nekoliko spominja na mošt. Zaradi fermentacije je kombuča polna koristnih bakterij (probiotikov), ki pomagajo pri vzpostavitvi optimalne črevesne flore. Prav pomanjkanje koristnih bakterij v črevesju je namreč lahko eden izmed povodov za zaprtje.

1...509510511...1.124Stran 510 od 1.124