Človeštvo je v zadnjih desetletjih vplivalo na izumrtje številnih živalskih vrst. Po zadnjih podatkih naj bi bila na primer kar vsaka osma vrsta ptic na robu izumrtja. Čeprav je večina novic v povezavi s to problematiko zelo zaskrbljujočih, pa vendarle obstajajo tudi svetle izjeme. Ena takšnih je zgodba Carla Jonesa, biologa. Ta se je odločil za zelo nenavadno metodo ohranjanja ogroženih živalskih vrst pri življenju …

Carl Jones
Foto: Durrell Wildlife Conservation Trust

Kontroverzen pristop, ki ne ustreza običajnim »pravilom igre«

Carl Jones je pred izumrtjem nedvomno rešil več živalskih vrt kot kateri koli drug človek. Ko so bile na primer na svetu le še štiri mavricijske postovke, je prav on poskrbel, da je vrsta ponovno doživela razcvet. Med drugim je pred izumrtjem rešil tudi mavricijskega goloba in mavricijskega aleksandra. Vendar pa je metoda, ki jo je izbral, nedvomno zelo kontroverzna.

Klasično načelo pri poskusu ohranjanja živalske vrste je, da je treba najprej dobro preučiti in razumeti razloge za upadanje števila posameznikov, ki pripadajo tej vrsti. Nato pa je nujna postopna vzpostavitev njihovega optimalnega naravnega habitata. Jones se s tem zaporedjem ni strinjal. Prepričan je namreč, da morajo znanstveniki sami poskrbeti za prilagoditev pogojev, zaradi katerih določeni živalski vrsti grozi izumrtje. To med drugim vključuje hrano, mesta za gnezdenje (pri pticah), bolezni in celo naravne plenilce določene vrste.

Carl G. Jones

Namesto za večletne raziskave se je odločil za konkretno delovanje na terenu

Jones seveda ni ostal le pri besedah, ampak je začel svoja načela udejanjati tudi v praksi. Njegova filozofija je pravzaprav zelo preprosta. Če je na primer težava pomanjkanje hrane – hrano preprosto priskrbiš. Če primanjkuje prostora za gnezdenje, prineseš umetna gnezda. Prepričan je, da niso potrebne dolgoletne znanstvene študije in da so znanstveniki v primeru zaščite živalskih vrst pred izumiranjem preveč oddaljeni od dejanske problematike. Vzpostavi primerjavo z zdravniki, ki ne bodo zgolj sedeli in gledali bolnega človeka, ampak bodo preprosto začeli z različnimi postopki, ki bi lahko pomagali.

Bistvo težave še vedno ostaja …

Mnogi sicer cenijo Jonesovo delo in rezultate, ki jih je dosegel. Leta 2016 je bil za svoje dosežke tudi nagrajen s prestižno nagrado. Vendar pa se pojavljajo tudi pomisleki, da gre morda za pregrob poseg v delovanje narave. Jones je na primer kradel in skrival ptičja jajca, da bi s tem spodbudil samičke k ponovni valitvi. Ali pa je kar lastnoročno obračunal z naravnimi plenilci določenih vrst ptičev. Tisti, ki so kritični do njegovih metod, pogosto poudarjajo, da mora za ohranjanje živalskih vrst na dolgi rok človeštvo kot celota korenito spremeniti svoj odnos do narave.