V gorskem predelu avstrijske Štajerske so znanstveniki nedavno naleteli na izjemno redek pojav: naravno hibridno križanje dveh različnih vrst strupenih kač – običajnega gada (Vipera berus) in modrasa (Vipera ammodytes). Odkritje je sprožilo zanimanje med herpetologi in ljubitelji narave po vsej Evropi.
Zakaj gre za znanstveno senzacijo?
Do sedaj so strokovnjaki menili, da sta ti dve vrsti kljub podobnim habitatom in nekaterim prekrivajočim se območjem razširjenosti – predvsem v jugovzhodni Evropi – genetsko dovolj ločeni, da do naravnega križanja ne prihaja. Nova odkritja pa kažejo drugače.
Kako so prepoznali hibrida?
Znanstveniki so na terenu identificirali štiri posameznike, ki kažejo mešane značilnosti obeh vrst:
- Prisotnost rožička na nosu, značilnega za modrasa.
- Valovite črne lise vzdolž hrbta, značilne za gada.
- Obarvanost telesa, ki se giblje med sivkasto in opečnato rdečo.
- Razlike v velikosti, obliki glave in razporeditvi lusk.
Eden od primerkov naj bi bil celo brej, kar odpira pomembna vprašanja o plodnosti hibridov in možnosti njihovega širjenja.
Zakaj prihaja do hibridizacije?
Možni razlogi vključujejo:
- Podnebne spremembe, ki premikajo meje naravnih habitatov.
- Fragmentacija okolja, ki sili vrste v nenavadne stike.
- Majhna gostota populacij, zaradi katere se zmanjšajo možnosti parjenja znotraj iste vrste.
Kaj to pomeni za naravo?
Čeprav so hibridi med kačami redki, lahko taka odkritja nakazujejo spremembe v ekosistemih in dinamiki med vrstami. Znanstveniki opozarjajo, da moramo pojav razumeti v širšem kontekstu:
- Ali so ti hibridi plodni?
- Kako se vedejo v naravi – imajo prednost ali slabšajo preživetje?
- Lahko povzročijo genetsko zmedo med vrstama?
Gre za vprašanja, na katera bodo prihodnje raziskave šele začele odgovarjati.
Primeri hibridizacije drugod po Evropi
Hibridizacija med vrstami rodu Vipera je bila že prej dokumentirana:
- Med Vipera berus in Vipera aspis v Švici in Franciji.
- Med različnimi podvrstami Vipera ammodytes v ujetništvu.
Toda naravno križanje med gadom in modrasom v Avstriji je prvi znanstveno dokumentiran primer.
Kaj pa nevarnost za ljudi?
Čeprav so tako gad kot modras strupeni, njuni ugrizi le redko povzročijo smrt, še posebej ob hitri medicinski oskrbi. Za hibride ni pričakovati, da bi bili posebej nevarnejši, a njihova fiziologija bi lahko nekoliko vplivala na jakost strupa ali vzorce ugrizov.
Povečano zanimanje in nadaljnje raziskave
Dogodek je sprožil val zanimanja tudi med ljubitelji plazilcev. Nekateri hibridi so bili dokumentirani na fotografijah in deljeni prek platform, kot je Reddit, kjer se razpravlja o njihovem obnašanju in videzu. Znanstveniki že načrtujejo genetske analize, s katerimi bodo potrdili hibridni status in morebitno plodnost posameznikov.
Narava še vedno preseneča
Pojav hibridne strupenjače v Avstriji je opomnik, da je narava nepredvidljiva in še vedno polna skrivnosti. Takšna odkritja ne le bogatijo naše razumevanje biologije, temveč nas tudi opozarjajo na pomen varovanja naravnih habitatov in spremljanja sprememb v okolju.
Preberite še:
Slovenske kače – Preverite, katere vrste najdemo pri nas
