Driska pri psih so precej pogost pojav in zagotovo se je ลพe vsak lastnik kdaj sreฤal s to teลพavo. Nas pa ob tem nemalokrat pograbi panika, ลกe zlasti ฤe je driski primeลกana kri. Ali je driska pri psu nevarna, zakaj do nje prihaja in kako mu lahko pomagamo sami?
Blato je ogledalo stanja ฤrevesa
Veliko lastnikov psov, ki svojemu kosmatincu sami pripravljamo hrano, redno spremljamo njegovo blato. V oฤeh drugih lahko izpademo ลพe praktiฤno ฤudaลกki, ko si od blizu ogledujemo njegovo obliko in teksturo. Najbolj zagreti ga celo damo na manjลกe kose, da preverimo morebitno prisotnost glist in njihovih jajฤec. Tako kot so oฤi ogledalo duลกe, je blato ogledalo stanja ฤrevesja. Lepo oblikovan in ฤvrst kakec je tisto, kar nas razveseli. Takrat vemo, da naลก kuลพa hrano, ki mu jo dajemo, dobro prenaลกa in da njegovo ฤrevo deluje tako, kot mora.
ฤe kakec redno spremljamo, hitro opazimo morebitna odstopanja. Medtem ko je ena skrajnost driska, je druga zaprtje. Ta se kaลพe tako, da se pes na vse kriplje trudi, pa niฤ ne iztisne ali pa iz ฤrevesja spravi le manjลกo koliฤino zasuลกenega blata, ovitega s sluzjo. ฤe se zaprtost pojavi potem, ko se je najedel kosti, lahko gre za povsem normalen proces. Kosti namreฤ blato zelo izsuลกijo in zato zapirajo. Sama to ublaลพim tako, da obroku s kostmi vedno dodam kos surovih jeter in blato je spet takลกno, kot mora biti.
Za pojavom driske pri psu se skriva vrsta moลพnih vzrokov, med drugimi:
- vrsta hrane,
- alergija ali intoleranca,
- poruลกena ฤrevesna flora,
- glivice oziroma drugi notranji paraziti (gliste, trakulje โฆ).
Kaj povzroฤa drisko pri psih?
Tako kot so za zaprtje lahko vzrok kosti, lahko tudi drisko povzroฤa doloฤena vrsta hrane. Takลกen primer so jetra, in ฤe jih psu damo naenkrat v veฤji koliฤini, se driski skoraj ne moremo izogniti. Podobno deluje veฤina notranjih organov (ledvica, vranica โฆ), zato jih psu vedno hranimo v manjลกi koliฤini, le kot dopolnilo k obroku. Blato mehฤajo tudi vsa mastna ลพivila, kar v pasjem svetu pomeni mastno meso, obrezki maลกฤobe, kostni mozeg, tudi razna rastlinska olja, ฤe jih dodajamo. Kaj pa ฤe pes jรฉ samo brikete in dobi drisko? ฤe smo brikete ravno menjali in preizkuลกamo nove, je driska lahko normalen pojav.
Organizem in predvsem ฤrevesna flora se morata namreฤ prilagoditi na novo hrano in to obiฤajno traja nekaj dni. Tako ob spremembi hrane nikar ne obupajmo ลพe prvi dan, ko se pojavi driska. S hranjenjem lahko mirno nadaljujemo naslednje tri dni in opazujemo blato. V tem ฤasu naj bi se ฤrevesna flora ลพe prilagodila in blato naj bi poฤasi postajalo vedno kompaktnejลกe. ฤe do tega ne pride, psu testirani briketi oฤitno ne ustrezajo in treba bo poiskati nove.
VZROK ZA POJAV DRISKE | KAKO LOฤIMO |
---|---|
Hrana | Psu smo dali veฤjo koliฤino jeter ali mastne hrane, preizkusimo novo hrano oziroma brikete. |
Intoleranca | Po hranjenju psa napenja, sliลกati je klokotanje v prebavilih. |
Alergija | Pojav srbeฤih mest (predvsem taฤke, notranja stran stegen in pleฤ, po trebuลกฤku, okrog zadnjiฤne odprtine, okrog oฤi in smrฤka), ki si jih lahko tako vneto praska, da odpade dlaka in se pojavijo rane. |
Poruลกena ฤrevesna flora | Driska, ki nastopi po zdravljenju z antibiotiki; driska, ki nastopi, ฤeprav nismo menjali hrane. |
Paraziti | V iztrebkih lahko vidimo gliste in njihova jajฤeca. |
Intoleranca ali alergija?
Da doloฤena hrana psu ne ustreza, pomeni, da jo slabลกe prebavlja (intoleranca) ali pa mu celo sproลพi alergiฤni odziv. Razlika med intoleranco in alergijo je precejลกnja. Pri intoleranci imamo opraviti z nepopolno prebavo, kar pomeni, da del hrane ostane neprebavljen.
Te veฤje molekule se ne morejo vsrkati v kri prek ฤrevesne stene in zato zastajajo v lumnu ฤrevesja. Tam se jih lotijo ฤrevesne bakterije, prihaja do gnitja in vretja in poslediฤne driske. V primerjavi z intoleranco je pri alergiji vkljuฤen tudi imunski sistem. Ta se pretirano odzove na neko snov, ki sicer pri zdravem organizmu ne bi sproลพila takลกne burne reakcije. To se lahko zgodi ลพe v samem ฤrevesju, kjer so prisotne ลกtevilne celice imunskega sistema, ki budno spremljajo vsebino znotraj lumna.
Pri poruลกeni ฤrevesni flori pa ฤrevesna stena postane prepustnejลกa in v kri lahko zaidejo tudi veฤje molekule. Te za organizem pomenijo tujek in sproลพi se alergijski odziv celotnega organizma. Alergeni v hrani za pse so zelo razliฤni. Lahko so to ลพita, razliฤne vrste mesa ali pa konzervansi, ojaฤevalci okusa in drugi dodatki v briketih. Da se boste povsem prepriฤali, kaj je tisto, kar pri vaลกem psu povzroฤa alergijo, je treba narediti teste. Vendar obiฤajno niti to ni dovolj. Glede na primere iz moje prakse mi postaja ฤedalje jasneje, da je alergija le posledica in da se zanjo skriva drug vzrok.
Poruลกena ฤrevesna flora
Eden izmed njih je zagotovo poruลกena ฤrevesna flora. V pasjem organizmu, tako kot v ฤloveลกkem, najdemo ลกtevilne koristne bakterije. Teh je najveฤ v debelem ฤrevesju. Medtem ko v tankem ฤrevesu poteka kemiฤna prebava s prebavnimi encimi, v debelem ฤrevesu to nalogo prevzamejo bakterije. Tam pridno razgrajujejo predvsem slabลกe prebavljive snovi (vlaknine, kite โฆ) in veฤje molekule, ki se niso uspele razgraditi v tankem ฤrevesju.
Vrsta hrane, ki pride v debelo ฤrevo, pomembno vpliva na to, katere bakterije se bodo mnoลพile. Pri ljudeh to potrjujejo ลกtevilne znanstvene ลกtudije. Tako je razlika med vegetarijanci in preteลพnimi mesojedci oฤitna. Razvijemo paฤ tisto vrsto bakterij, ki jih hranimo.
Psi so po svoji anatomiji sicer ลกe vedno mesojedci, so se pa v vseh teh stoletjih bivanja z nami prilagodili tudi na naลกo hrano. Prilagodili se niso oni, ampak njihove bakterije in pa seveda njihovi prebavni encimi. Kljub vsemu pa je bila do danaลกnjih dni evolucija le prekratka in tako ลกe vedno najboljลกe prebavljajo meso. Surova ลพita in surova zelenjava so zanje slabลกe prebavljiva in prepogosto pristanejo neprebavljena v debelem ฤrevesju. Tam postanejo hrana za potencialno ลกkodljive bakterije in rezultat je lahko driska z vnetjem. Zato moramo pri ลพitih in zelenjavi psu pomagati pri prebavi in sicer tako, da jih skuhamo in zmeฤkamo v pire, predvsem pa dodajamo v manjลกi koliฤini. Brikete z visokim deleลพem ลพit prav zaradi tega toplo odsvetujem, ลกe zlasti ker so ลพita briketom pogosto primeลกana v surovi obliki, kot ลพitna moka.
ฤrevesne flore ne ruลกi samo nepravilna prehrana. Krivci za ta so tudi nekatera zdravila in stres. Po eni sami kuri z antibiotikom je potrebnih kar ลกest mesecev, da se v ฤrevesju ponovno vzpostavi prvotno ravnovesje. Antibiotik ne uniฤi samo ลกkodljivih bakterij, ampak tudi veฤji del koristnih, ki se morajo potem ponovno naseliti. Na drugi strani stres deluje tako, da naredi ฤrevesno steno prepustnejลกo za veฤje molekule, ki se izmuznejo v kri in lahko sproลพijo alergijo oziroma druge motnje v delovanju imunskega sistema. Sicer bi na prvi pogled rekli, da psi pa ลพe ne morejo biti v stresu, vendar lahko iz lastnih izkuลกenj potrdim, da je tega vedno veฤ. ลฝe intenzivni treningi ลกolanja ali naporne pasje razstave zahtevajo svoj davek. Poleg tega pa nase vleฤejo ลกe vsa naลกa ฤustvena stanja in ฤe smo v stresu mi, bo v stresu tudi naลก kuลพa.
Nezaลพeleni prebivalci in paraziti v ฤrevesju
Ko poruลกena ฤrevesna flora in imunski sistem ne delujeta veฤ optimalno, so vrata odprta tudi za druge neลพelene prebivalce ฤrevesja. Med njimi so vsem dobro poznane glivice, ki samo budno ฤakajo in hitro izkoristijo vsako prosto mesto, ki se pojavi v ฤrevesni steni. Po kuri z antibiotikom je takลกnih prostih mest precej, zato je zelo pomembno, da jih zapolnimo s koristnimi bakterijami. Dajanje probiotikov, ko se pri kuลพku zakljuฤi terapija z antibiotiki, je tako ne samo zelo koristno, ampak nujno potrebno.
Podobno kot glivice na prosta mesta preลพijo tudi paraziti. ล e zlasti tisti, ki poleg ฤrevesne vsebine za svoj razvoj potrebujejo tudi gostiteljevo kri. Takลกni se prisesajo na ฤrevesno steno in poฤasi srkajo kri, z njo pa tudi vse koristne snovi, ki so v njej raztopljene. Dokler so v ฤrevesju kuลพka prisotni le posamezni paraziti, tega pogosto niti ne opazimo. Narava parazitov je namreฤ taka, da za svoj razvoj nujno potrebujejo gostitelja in zato jim niti ni v interesu, da bi ga tako ali drugaฤe onesposobili. Povsem izฤrpan gostitelj jim prav niฤ ne koristi, zato so se z njim nauฤili sobivati.
Teลพava nastane, kadar je kuลพek ลพe v osnovi ลกibkejลกega zdravstvenega stanja. Njegov imunski sistem in bakterije v ฤrevesju ne zmorejo uravnavati ลกtevila notranjih parazitov in ti se zaฤnejo prekomerno mnoลพiti. Takลกno moฤnejลกo okuลพbo hitro opazimo tudi lastniki, saj pes hujลกa kljub temu, da normalno jรฉ, dlaka je ลพimasta in nesvetleฤa, pes je lahko slabokrven in pojavi se driska. V takลกni driski ali slabลกe oblikovanem blatu pogosto opazimo parazite ali njihova jajฤeca in takrat vemo, da je ฤas, da ukrepamo.
Kako ukrepati, ฤe ima moj pes drisko?
Najprej naj vas malo pomirim, driska kot taka skoraj nikoli ni razlog za preplah. Veฤina drisk, ฤe seveda ni v ozadju kakลกna trdovratna, moฤna okuลพba s paraziti ali alergija, v nekaj dneh izzveni sama od sebe. Dober pokazatelj, da ni razloga za skrb, je ta, da je pes kljub driski ลกe vedno jeลกฤ in ลพivahen. Najveฤkrat se ustraลกimo, ko je driski primeลกana tudi kri, vendar je to lahko povsem normalen pojav, ki drisko spremlja. Ko namreฤ pride do vnetja v ฤrevesju, je pogosto poลกkodovana tudi ฤrevesna sluznica ali pa zaradi moฤnega iztoka tekoฤega blata, ko se pes napne, popokajo kapilare v ฤrevesni steni. S pojenjajem vnetja se zacelijo tudi poลกkodbe in v nekaj dneh ne vidimo veฤ krvi v blatu.
Domaฤa recepta pri driski
Dobra domaฤa recepta za drisko sta razkuhana buฤa in seme indijskega trpotca. Oboje deluje tako, da naredi blato kompaktnejลกe in omili drisko. Poleg tega je pomembno, da pes veliko pije, da nadomesti izgubljeno tekoฤino. ล e boljลกe je, da mu v vodo dodamo glino in mu tako pomagamo povrniti z drisko izgubljene minerale. Predvsem pa ga za ฤas driske hranimo z lahko prebavljivo in preprosto hrano. Najbolje samo z eno vrsto mesa, medtem ko bi kombinacijo veฤ vrst zelenjave in ลพit raje v ฤasu trajanja driske izpustila, da ฤrevesju ne naloลพimo dodatnega dela s prebavo.
ฤe psa hranimo s surovim mesom, ga v ฤasu driske na hitro pokuhamo, da uniฤimo veฤji del bakterij, ki bi sicer lahko dodatno oteลพile zdravljenje. ฤe se driska po treh dneh ne umiri in je ลกe vedno enako tekoฤa in s primesjo krvi, pa je ฤas za obisk veterinarja. Ali se boste na tem mestu odloฤili za obisk klasiฤnega veterinarja ali ยปalternativcaยซ (bioresonanca ali akupunktura sta recimo zelo uspeลกni metodi pri zdravljenju drisk) je povsem vaลกa izbira. Pomembno je, da v tej fazi reลกitev poiลกฤeta skupaj s strokovnjakom in da bo vaลก kuลพa spet zadovoljen in s ฤvrstim kakcem.