DomovลฝivaliKdaj je driska pri psih nevarna in kako mu pomagamo?

Kdaj je driska pri psih nevarna in kako mu pomagamo?

Driska pri psih so precej pogost pojav in zagotovo se je ลพe vsak lastnik kdaj sreฤal s to teลพavo. Nas pa ob tem nemalokrat pograbi panika, ลกe zlasti ฤe je driski primeลกana kri. Ali je driska pri psu nevarna, zakaj do nje prihaja in kako mu lahko pomagamo sami?

Driska pri psih

Blato je ogledalo stanja ฤrevesa

Veliko lastnikov psov, ki svojemu kosmatincu sami pripravljamo hrano, redno spremljamo njegovo blato. V oฤeh drugih lahko izpademo ลพe praktiฤno ฤudaลกki, ko si od blizu ogledujemo njegovo obliko in teksturo. Najbolj zagreti ga celo damo na manjลกe kose, da preverimo morebitno prisotnost glist in njihovih jajฤec. Tako kot so oฤi ogledalo duลกe, je blato ogledalo stanja ฤrevesja. Lepo oblikovan in ฤvrst kakec je tisto, kar nas razveseli. Takrat vemo, da naลก kuลพa hrano, ki mu jo dajemo, dobro prenaลกa in da njegovo ฤrevo deluje tako, kot mora.

ฤŒe kakec redno spremljamo, hitro opazimo morebitna odstopanja. Medtem ko je ena skrajnost driska, je druga zaprtje. Ta se kaลพe tako, da se pes na vse kriplje trudi, pa niฤ ne iztisne ali pa iz ฤrevesja spravi le manjลกo koliฤino zasuลกenega blata, ovitega s sluzjo. ฤŒe se zaprtost pojavi potem, ko se je najedel kosti, lahko gre za povsem normalen proces. Kosti namreฤ blato zelo izsuลกijo in zato zapirajo. Sama to ublaลพim tako, da obroku s kostmi vedno dodam kos surovih jeter in blato je spet takลกno, kot mora biti.

Za pojavom driske pri psu se skriva vrsta moลพnih vzrokov, med drugimi:

  • vrsta hrane,
  • alergija ali intoleranca,
  • poruลกena ฤrevesna flora,
  • glivice oziroma drugi notranji paraziti (gliste, trakulje โ€ฆ).

Pes ima drisko

Kaj povzroฤa drisko pri psih?

Tako kot so za zaprtje lahko vzrok kosti, lahko tudi drisko povzroฤa doloฤena vrsta hrane. Takลกen primer so jetra, in ฤe jih psu damo naenkrat v veฤji koliฤini, se driski skoraj ne moremo izogniti. Podobno deluje veฤina notranjih organov (ledvica, vranica โ€ฆ), zato jih psu vedno hranimo v manjลกi koliฤini, le kot dopolnilo k obroku. Blato mehฤajo tudi vsa mastna ลพivila, kar v pasjem svetu pomeni mastno meso, obrezki maลกฤobe, kostni mozeg, tudi razna rastlinska olja, ฤe jih dodajamo. Kaj pa ฤe pes jรฉ samo brikete in dobi drisko? ฤŒe smo brikete ravno menjali in preizkuลกamo nove, je driska lahko normalen pojav.

Organizem in predvsem ฤrevesna flora se morata namreฤ prilagoditi na novo hrano in to obiฤajno traja nekaj dni. Tako ob spremembi hrane nikar ne obupajmo ลพe prvi dan, ko se pojavi driska. S hranjenjem lahko mirno nadaljujemo naslednje tri dni in opazujemo blato. V tem ฤasu naj bi se ฤrevesna flora ลพe prilagodila in blato naj bi poฤasi postajalo vedno kompaktnejลกe. ฤŒe do tega ne pride, psu testirani briketi oฤitno ne ustrezajo in treba bo poiskati nove.

VZROK ZA POJAV DRISKEKAKO LOฤŒIMO
HranaPsu smo dali veฤjo koliฤino jeter ali mastne hrane,
preizkusimo novo hrano oziroma brikete.
IntolerancaPo hranjenju psa napenja, sliลกati je klokotanje v prebavilih.
AlergijaPojav srbeฤih mest (predvsem taฤke, notranja stran stegen in pleฤ, po trebuลกฤku, okrog zadnjiฤne odprtine, okrog oฤi in smrฤka), ki si jih lahko tako vneto praska, da odpade dlaka in se pojavijo rane.
Poruลกena ฤrevesna floraDriska, ki nastopi po zdravljenju z antibiotiki;
driska, ki nastopi, ฤeprav nismo menjali hrane.
ParazitiV iztrebkih lahko vidimo gliste in njihova jajฤeca.

Intoleranca ali alergija?

Da doloฤena hrana psu ne ustreza, pomeni, da jo slabลกe prebavlja (intoleranca) ali pa mu celo sproลพi alergiฤni odziv. Razlika med intoleranco in alergijo je precejลกnja. Pri intoleranci imamo opraviti z nepopolno prebavo, kar pomeni, da del hrane ostane neprebavljen.

Te veฤje molekule se ne morejo vsrkati v kri prek ฤrevesne stene in zato zastajajo v lumnu ฤrevesja. Tam se jih lotijo ฤrevesne bakterije, prihaja do gnitja in vretja in poslediฤne driske. V primerjavi z intoleranco je pri alergiji vkljuฤen tudi imunski sistem. Ta se pretirano odzove na neko snov, ki sicer pri zdravem organizmu ne bi sproลพila takลกne burne reakcije. To se lahko zgodi ลพe v samem ฤrevesju, kjer so prisotne ลกtevilne celice imunskega sistema, ki budno spremljajo vsebino znotraj lumna.

Pri poruลกeni ฤrevesni flori pa ฤrevesna stena postane prepustnejลกa in v kri lahko zaidejo tudi veฤje molekule. Te za organizem pomenijo tujek in sproลพi se alergijski odziv celotnega organizma. Alergeni v hrani za pse so zelo razliฤni. Lahko so to ลพita, razliฤne vrste mesa ali pa konzervansi, ojaฤevalci okusa in drugi dodatki v briketih. Da se boste povsem prepriฤali, kaj je tisto, kar pri vaลกem psu povzroฤa alergijo, je treba narediti teste. Vendar obiฤajno niti to ni dovolj. Glede na primere iz moje prakse mi postaja ฤedalje jasneje, da je alergija le posledica in da se zanjo skriva drug vzrok.

Pes prehrana driska

Poruลกena ฤrevesna flora

Eden izmed njih je zagotovo poruลกena ฤrevesna flora. V pasjem organizmu, tako kot v ฤloveลกkem, najdemo ลกtevilne koristne bakterije. Teh je najveฤ v debelem ฤrevesju. Medtem ko v tankem ฤrevesu poteka kemiฤna prebava s prebavnimi encimi, v debelem ฤrevesu to nalogo prevzamejo bakterije. Tam pridno razgrajujejo predvsem slabลกe prebavljive snovi (vlaknine, kite โ€ฆ) in veฤje molekule, ki se niso uspele razgraditi v tankem ฤrevesju.

Vrsta hrane, ki pride v debelo ฤrevo, pomembno vpliva na to, katere bakterije se bodo mnoลพile. Pri ljudeh to potrjujejo ลกtevilne znanstvene ลกtudije. Tako je razlika med vegetarijanci in preteลพnimi mesojedci oฤitna. Razvijemo paฤ tisto vrsto bakterij, ki jih hranimo.

Psi so po svoji anatomiji sicer ลกe vedno mesojedci, so se pa v vseh teh stoletjih bivanja z nami prilagodili tudi na naลกo hrano. Prilagodili se niso oni, ampak njihove bakterije in pa seveda njihovi prebavni encimi. Kljub vsemu pa je bila do danaลกnjih dni evolucija le prekratka in tako ลกe vedno najboljลกe prebavljajo meso. Surova ลพita in surova zelenjava so zanje slabลกe prebavljiva in prepogosto pristanejo neprebavljena v debelem ฤrevesju. Tam postanejo hrana za potencialno ลกkodljive bakterije in rezultat je lahko driska z vnetjem. Zato moramo pri ลพitih in zelenjavi psu pomagati pri prebavi in sicer tako, da jih skuhamo in zmeฤkamo v pire, predvsem pa dodajamo v manjลกi koliฤini. Brikete z visokim deleลพem ลพit prav zaradi tega toplo odsvetujem, ลกe zlasti ker so ลพita briketom pogosto primeลกana v surovi obliki, kot ลพitna moka.

ฤŒrevesne flore ne ruลกi samo nepravilna prehrana. Krivci za ta so tudi nekatera zdravila in stres. Po eni sami kuri z antibiotikom je potrebnih kar ลกest mesecev, da se v ฤrevesju ponovno vzpostavi prvotno ravnovesje. Antibiotik ne uniฤi samo ลกkodljivih bakterij, ampak tudi veฤji del koristnih, ki se morajo potem ponovno naseliti. Na drugi strani stres deluje tako, da naredi ฤrevesno steno prepustnejลกo za veฤje molekule, ki se izmuznejo v kri in lahko sproลพijo alergijo oziroma druge motnje v delovanju imunskega sistema. Sicer bi na prvi pogled rekli, da psi pa ลพe ne morejo biti v stresu, vendar lahko iz lastnih izkuลกenj potrdim, da je tega vedno veฤ. ลฝe intenzivni treningi ลกolanja ali naporne pasje razstave zahtevajo svoj davek. Poleg tega pa nase vleฤejo ลกe vsa naลกa ฤustvena stanja in ฤe smo v stresu mi, bo v stresu tudi naลก kuลพa.

Pes ima drisko in parazite

Nezaลพeleni prebivalci in paraziti v ฤrevesju

Ko poruลกena ฤrevesna flora in imunski sistem ne delujeta veฤ optimalno, so vrata odprta tudi za druge neลพelene prebivalce ฤrevesja. Med njimi so vsem dobro poznane glivice, ki samo budno ฤakajo in hitro izkoristijo vsako prosto mesto, ki se pojavi v ฤrevesni steni. Po kuri z antibiotikom je takลกnih prostih mest precej, zato je zelo pomembno, da jih zapolnimo s koristnimi bakterijami. Dajanje probiotikov, ko se pri kuลพku zakljuฤi terapija z antibiotiki, je tako ne samo zelo koristno, ampak nujno potrebno.

Podobno kot glivice na prosta mesta preลพijo tudi paraziti. ล e zlasti tisti, ki poleg ฤrevesne vsebine za svoj razvoj potrebujejo tudi gostiteljevo kri. Takลกni se prisesajo na ฤrevesno steno in poฤasi srkajo kri, z njo pa tudi vse koristne snovi, ki so v njej raztopljene. Dokler so v ฤrevesju kuลพka prisotni le posamezni paraziti, tega pogosto niti ne opazimo. Narava parazitov je namreฤ taka, da za svoj razvoj nujno potrebujejo gostitelja in zato jim niti ni v interesu, da bi ga tako ali drugaฤe onesposobili. Povsem izฤrpan gostitelj jim prav niฤ ne koristi, zato so se z njim nauฤili sobivati.

Teลพava nastane, kadar je kuลพek ลพe v osnovi ลกibkejลกega zdravstvenega stanja. Njegov imunski sistem in bakterije v ฤrevesju ne zmorejo uravnavati ลกtevila notranjih parazitov in ti se zaฤnejo prekomerno mnoลพiti. Takลกno moฤnejลกo okuลพbo hitro opazimo tudi lastniki, saj pes hujลกa kljub temu, da normalno jรฉ, dlaka je ลพimasta in nesvetleฤa, pes je lahko slabokrven in pojavi se driska. V takลกni driski ali slabลกe oblikovanem blatu pogosto opazimo parazite ali njihova jajฤeca in takrat vemo, da je ฤas, da ukrepamo.

Pes pri veterinarju

Kako ukrepati, ฤe ima moj pes drisko?

Najprej naj vas malo pomirim, driska kot taka skoraj nikoli ni razlog za preplah. Veฤina drisk, ฤe seveda ni v ozadju kakลกna trdovratna, moฤna okuลพba s paraziti ali alergija, v nekaj dneh izzveni sama od sebe. Dober pokazatelj, da ni razloga za skrb, je ta, da je pes kljub driski ลกe vedno jeลกฤ in ลพivahen. Najveฤkrat se ustraลกimo, ko je driski primeลกana tudi kri, vendar je to lahko povsem normalen pojav, ki drisko spremlja. Ko namreฤ pride do vnetja v ฤrevesju, je pogosto poลกkodovana tudi ฤrevesna sluznica ali pa zaradi moฤnega iztoka tekoฤega blata, ko se pes napne, popokajo kapilare v ฤrevesni steni. S pojenjajem vnetja se zacelijo tudi poลกkodbe in v nekaj dneh ne vidimo veฤ krvi v blatu.

Domaฤa recepta pri driski

Dobra domaฤa recepta za drisko sta razkuhana buฤa in seme indijskega trpotca. Oboje deluje tako, da naredi blato kompaktnejลกe in omili drisko. Poleg tega je pomembno, da pes veliko pije, da nadomesti izgubljeno tekoฤino. ล e boljลกe je, da mu v vodo dodamo glino in mu tako pomagamo povrniti z drisko izgubljene minerale. Predvsem pa ga za ฤas driske hranimo z lahko prebavljivo in preprosto hrano. Najbolje samo z eno vrsto mesa, medtem ko bi kombinacijo veฤ vrst zelenjave in ลพit raje v ฤasu trajanja driske izpustila, da ฤrevesju ne naloลพimo dodatnega dela s prebavo.

ฤŒe psa hranimo s surovim mesom, ga v ฤasu driske na hitro pokuhamo, da uniฤimo veฤji del bakterij, ki bi sicer lahko dodatno oteลพile zdravljenje. ฤŒe se driska po treh dneh ne umiri in je ลกe vedno enako tekoฤa in s primesjo krvi, pa je ฤas za obisk veterinarja. Ali se boste na tem mestu odloฤili za obisk klasiฤnega veterinarja ali ยปalternativcaยซ (bioresonanca ali akupunktura sta recimo zelo uspeลกni metodi pri zdravljenju drisk) je povsem vaลกa izbira. Pomembno je, da v tej fazi reลกitev poiลกฤeta skupaj s strokovnjakom in da bo vaลก kuลพa spet zadovoljen in s ฤvrstim kakcem.

Dr. Mojca Cerovลกek, DVM
Dr. Mojca Cerovลกek, DVM
Dr. Mojca Cerovลกek, DVM, je veterinarka in bioresonanฤna terapevtka ter prehranska svetovalka za ลพivali. Poleg tega je tudi avtorica strokovnih prispevkov o zdravju in skrbi za ลพivali.

NAJNOVEJล E