Občutek, ko se po topli kopeli ali prhi zavijemo v prijetno mehko, puhasto brisačo, je ena tistih drobnih življenjskih radosti, ki jih pogosto podcenjujemo. Majhni užitki, ki so posejani po naših dneh, poskrbijo za to, da smo precej bolj zadovoljni in umirjeni. Po drugi strani pa lahko včasih navidezna malenkost povsem uniči sicer prijetno izkušnjo. Če nas po tem, ko stopimo iz kopalne kadi ali kabine za prhanje, pričaka trda, groba brisača, ki skorajda ne vpija več vode in ki ima morda za povrh še malce čuden vonj, smo v hipu vrženi nazaj v sivo realnost. Oblaček, na katerem smo lebdeli in se predajali sprostitvi, se razblini pred našimi očmi. Vendar pa lahko na srečo precej preprosto preprečite tovrstne dogodke. Četudi vaše brisače morda niso več najnovejše, so lahko izredno mehke – kot bi bile povsem nove. Ko se boste zavili vanje, boste imeli občutek, da ste na oddihu v luksuznem zdravilišču ali na dopustu v hotelu s petimi zvezdicami, ne pa sredi domače kopalnice!
Kaj je krivo, da postanejo brisače (tako hitro) grobe in neprijetne na otip?
Postopno spreminjanje teksture brisač je precej normalen proces. Tako začnejo brisače sčasoma postajati vedno bolj trde in grobe, kar je posledica različnih dejavnikov – kopičenja odmrlih kožnih celic, detergenta za pranje perila, mehčalca, maščob, ostankov kozmetičnih izdelkov, mineralnih depozitov iz (nadpovprečno trde) vode itn. Klasično pranje na žalost ne pomaga pri tem, da bi se brisače zmehčale – pogosto povzroči celo povsem nasproten učinek. Brisače postanejo tako še bolj grobe na otip. Seveda pa to še ne pomeni, da je edina rešitev to, da jih preprosto zavržete. S tem bi ustvarili nepotreben odpadek in prispevali k tonam in tonam najrazličnejših tekstilnih odpadkov, ki vsako leto končajo na smetiščih ali celo v naravi in ki predstavljajo eno večjih obremenitev za okolje. Tudi navidezno povsem odslužene brisače lahko postanejo ponovno prijetno mehke, seveda pa je pomembno, da odstranite vse nakopičene nečistoče. Kot rečeno, klasično pranje ne bo zadostovalo, vendar pa imamo za vas dva izjemno uporabna postopka, ki poskrbita, da bodo vaše stare brisače kot nove.
Osnovni postopek: soda bikarbona, alkoholni kis in teniške žogice
Ta preprost, a izjemno učinkovit postopek za naravno mehčanje brisač zahteva le tri sestavine, ki jih imate najverjetneje že doma. Osnova sta soda bikarbona in alkoholni kis. Postopek sicer nato zahteva še uporabo kroglic za sušenje perila, vendar jih lahko po želji zamenjate kar z žogicami za tenis. V pralni stroj dajte brisače, če želite, pa lahko dodate tudi druga oblačila, ki potrebujejo malce intenzivnejše mehčanje. Po brisačah potresite sodo bikarbono, v predalček za mehčalec pa nalijte alkoholni kis. Brisače operite (brez pralnega praška oz. detergenta in klasičnega mehčalca!), nato pa jih premestite v sušilni stroj. Dodajte teniško žogico (ali žogico za sušenje perila) in posušite brisače kot običajno.
Postopek za nadpovprečno trde, grobe in slabo vpojne brisače
V primeru, da so brisače nadpovprečno grobe, priporočamo naslednji postopek: kopalno kad napolnite z vročo vodo (nalijte toliko vode, da bodo lahko brisače povsem prekrite), ki ji dodajte približno 50 gramov pralne sode (natrijev karbonat), enako količino boraksa in 100 gramov pralnega praška. Dodajte čiste brisače in vse skupaj dobro premešajte. Brisače namakajte približno 5 ur. Za najboljši učinek priporočamo, da brisače premešate vsako uro. Nato jih preložite v pralni stroj in zaženite hitri program. Ko jih boste posušili, bodo brisače skorajda neverjetno mehke.
Obdobje menopavze je obdobje mnogih sprememb, tako duševnih kot telesnih. Upad ravni estrogena in progesterona, ki je značilen za to obdobje, se med drugim odrazi tudi na koži. Estrogen je namreč povezan s tvorbo kolagena in hialuronske kisline, obenem pa prispeva k vlaženju kože in h krepitvi njene zaščitne funkcije. Progesteron pa naj bi deloma vplival na elastičnost kože in na aktivnost lojnic. Hormonske spremembe so torej neločljivo povezane z vašo kožo. Vendar pa lahko na srečo poskrbite, da bo vaša koža kljub tem spremembam tudi v obdobju menopavze mladostna in zdrava.
1. Skrb za vlaženje kože naj postane vaša prioriteta
Zmanjšana aktivnost lojnic in oslabljena zaščitna funkcija kože, ki sta posledica hormonskih sprememb, povzročita, da postane koža v menopavzi pogosto zelo suha, hkrati pa tudi precej bolj občutljiva in nagnjena k izpuščajem. Tako je v tem obdobju še posebej pomembno, da uporabljate resnično kakovostne vlažilne kreme oziroma sorodne izdelke (na primer serume), ki bodo vaši koži povrnili potrebno vlago. Koži boste še posebej pomagali, če boste uporabljali izdelke, ki vsebujejo hialuronsko kislino.
2. Pazite, da kože ne boste dražili po nepotrebnem
V obdobju menopavze je koža nadpovprečno občutljiva, zato morate biti zelo previdni pri izbiri negovalnih izdelkov in paziti, da ne porušite pH-ravnovesja. Izogibajte se agresivnim milom in uporabljajte čim bolj nežna sredstva za čiščenje kože. Podobno velja tudi za druge izdelke za nego – pomembno je predvsem to, da ne vsebujejo umetnih dišav in drugih sestavin, ki so znane po tem, da pogosto sprožijo preobčutljivostni odziv. Hkrati pazite, da ne boste izvajali pregrobih pilingov.
3. Pomagajte koži, da si hitreje opomore po poškodbah
Zrela koža izgubi del svoje sposobnosti celjenja oziroma samoobnove. To pomeni, da lahko že po manjših poškodbah potrebuje kar nekaj časa, da si opomore. Pri tem vam lahko v največji meri pomaga vitamin K, ki ga v medicini priporočajo tudi po operacijah. Bodite pozorni na to, da bodo vaši izdelki za nego kože vsebovali tudi ta dragocen vitamin. Obenem pa imejte v mislih, da je v obdobju menopavze izredno pomembna tudi ustrezna zaščita pred ultravijoličnimi sončnimi žarki.
4. Spodbudite tvorbo kolagena
Raziskave kažejo, da koža v prvih petih letih menopavze izgubi kar približno 30 odstotkov kolagena, potem pa vsako leto še dodatna 2 odstotka. Pomembno je torej, da poskušate vsaj nekoliko zajeziti ta naravni proces, kar pa ne pomeni nujno, da morate posegati po kolagenu v obliki prehranskega dopolnila. Pogosto je celo bolje, da namesto tega raje izberete t. i. spodbujevalce tvorbe kolagena. Tako boste spodbudili svoje telo k temu, da začne ponovno tvoriti kolagen v nekoliko večjih količinah. Za bolj napeto oziroma elastično kožo pa se priporoča tudi uporaba kozmetike, ki vsebuje peptide.
5. Negujte svojo kožo tudi s pomočjo prehrane
Zelo pomemben vpliv na kožo pa ima seveda tudi tisto, kar vnašate v svoje telo, ne le tisto, kar nanašate neposredno na kožo. Izogibajte se sladkorju, čezmernim količinam soli, beli moki, suhomesnatim izdelkom in alkoholu. Te razvade prispevajo k hitrejšem staranju. Pomembno je, da uživate raznovrstno prehrano, ki naj temelji na stročnicah, sadju, zelenjavi, žitaricah in oreščkih. Med snovmi, ki so še posebej pomembne, zagotovo izstopa vitamin C. Gre namreč za vitamin, ki je nujen za tvorbo kolagena. Hkrati pa pazite tudi na vitamin E (najboljši vir so praviloma različne vrste oreščkov), ki pomaga pri preprečevanju gub, obenem pa je zelo pomemben za zaščito kože pred različnimi poškodbami, saj gre za močan antioksidant. Ker je (tudi) stanje kože močno povezano s tistim, kar se dogaja v vašem črevesju, pa seveda ne smete pozabiti niti na probiotike oziroma koristne bakterije, ki so ključne za ohranjanje ravnovesja v našem črevesnem mikrobiomu.
Še vedno je močno razširjeno prepričanje, da je treba pri ohranjanju teže ali izgubljanju kilogramov upoštevati zgolj preprosto formulo, ki pravi, da je naša masa odvisna od razmerja med zaužitimi in porabljenimi kalorijami. Jesti manj, telovaditi več. Učimo se približnih kaloričnih vrednosti posameznih živil, tega, koliko kalorij »porkurimo« v minuti teka ali kolesarjenja, ter vsak dan znova preračunavamo in tehtamo. Kljub temu pa se zdi, da stvari niso tako preproste in da je opisana »zdravorazumska perspektiva« po eni strani sicer smiselna, vendar ne ustreza povsem zapleteni realnosti.
O tem pričata dve ujemajoči se razlagi. Ena se dotika tega, da vrsta hrane, ki jo uživamo, različno vpliva na naša telesa nasploh, druga pa odkritja, da so pripadniki milenijske in mlajših generacij za približno deset odstotkov težji od t. i. boomerjev, ki so pred desetletji zaužili enako količino hrane.
Sto kalorij ni nujno enako stotim kalorijam
Predstavljajte si, da imate pred seboj pločevinko čičerike in tablico čokolade. Slednja ima najbrž večjo kalorično vrednost, a vas bo znatno manj nasitila kot na primer solata iz čičerike.
Čičerika je namreč bogata z beljakovinami in vlakninami, ki povzročajo občutek sitosti. Nasprotno bo čokolada, ki ima malo teh snovi, hitro povzročila občutek praznine v želodcu, ki mu bo sledil občutek, da ste lačni, kar bo lažje vodilo v prenajedanje.
Podobno je s hrano, ki vsebuje veliko fruktoze: sadni sokovi, suho sadje, gazirane pijače s sladkorjem, sadni jogurti, različne omake, burgerji ipd. Ni pomembno zgolj, kaj se dogaja v vašem želodcu, temveč tudi, kakšne signale želodec pošilja možganom, natančneje, centrom, ki uravnavajo občutke sitosti in lakote. S pravilno izbiro hrane precej lažje oblikujemo takšno dieto, ki nam pomaga izgubiti ali ohraniti težo.
Trije razlogi, zakaj je bilo prejšnjim generacijam lažje vzdrževati ustrezno težo
Raziskava univerze York v kanadskem Torontu iz leta 2015 je razkrila presenetljivo dejstvo: ljudje, ki so leta 1971 pojedli enako količino hrane kot ljudje leta 2008, so bili imeli kar za desetino nižjo telesno težo. Domneva se, da so med ključnimi razlogi za nenavadno generacijsko spremembo:
1.Mesna industrija
V zadnjih desetletjih se je povečalo vnašanje steroidov v hrano za rejne živali, in sicer z namenom povečanja njihove teže , torej večje donosnosti mesa. V ZDA kar 80 odstotkov proizvedenih antibiotikov zaužijejo rejne živali. To pomeni, da se z zaužitim mesom zaužijejo tudi snovi, ki so jih pred tem dajali živalim in ki vplivajo tudi na človeško težo.
2. Zdravila
Vsakodnevni stres, ki vodi v prevelike delovne napore in vedno večjo osamljenost, vpliva na duševno zdravje, ki ga v vedno večji meri uravnavajo zdravila, kot so antidepresivi in antipsihotiki. Eden njihovih glavnih stranskih učinkov je tudi povečana telesna teža. Seveda pa se podobni stranski učinki pojavljajo tudi pri mnogih drugih zdravilih.
3. Promocija hitre hrane
Številne raziskave v stoletnem obdobju oglaševalske industrije kažejo, da izpostavljenost oglaševalskim vsebinam nezavedno vpliva na naše ravnanje in naše razumevanje lastnih potreb. Sklepi nekaterih raziskav denimo kažejo, da imajo otroci, ki gledajo televizijo tri ure ali več na dan, kar za petdeset odstotkov večjo možnost za težave s težo. Televizija je seveda eden glavnih medijev za oglaševanja hitre hrane, še posebej v državah, kot so ZDA.
Kakorkoli že, razmerje med zaužitimi in porabljenimi kalorijami, ki jih povečujemo s telovadbo, ostaja osnovno merilo pri poskusih vzdrževanja ali doseganja ustrezne teže. Vendarle pa oba nivoja razmisleka, tisti, ki se dotika posameznikovega odnosa do različnih živil, in tisti, ki se ukvarja z medgeneracijskimi primerjavami, kažeta, da je zelo pomembno upoštevati ne samo količino zaužite hrane, temveč tudi to, kaj jemo in kako živimo. Tako bodo morale vlade v prihodnosti pri skrbi za zdravje državljanov omogočiti lažjo dostopnost zdravih živil in manj stresna delovna okolja.
Diabetes tipa 2 je ena najbolj razširjenih bolezni sodobnega časa. Čeprav se krvni sladkor pri tej obliki diabetesa običajno uravnava predvsem s pomočjo prehrane in zdravil, je lahko včasih potrebno tudi vbrizgavanje inzulina. A kot vse kaže, je uspelo znanstvenikom razviti relativno preprost in nenevaren endoskopski poseg, ki lahko povsem odpravi potrebo po inzulinu. Po posegu tako ni več nujno, da si bolniki, pri katerih je bila diagnosticirana sladkorna bolezen tipa 2, redno vbrizgavajo inzulin.
Uničevanje poškodovanih celic omogoči nastanek novih
Uvodoma omenjeni postopek, predstavljen na kongresu evropskih gastroenterologov UEG Week, ki je letos potekal v spletni obliki, se imenuje »obnova oz. preplastitev sluznice dvanajstnika«. Temelji na obnovi naravne sposobnosti telesa za sintezo in uravnavanje inzulina. Na začetku zdravnik vstavi kateter v dvanajstnik, ki predstavlja prvi, hkrati pa tudi najkrajši odsek tankega črevesa. Sledi uničevanje sluzničnih celic, ki so jih zaradi razvoja sladkorne bolezni doletele spremembe. Uničevanje teh celic omogoči, da se razvijejo nove, zdrave celice in tkiva. O tem, da gre resnično za precej nezapleten postopek z minimalnimi tveganji, priča tudi to, da po posegu bolnikom ni treba ostati v bolnišnici, ampak lahko še isti dan odidejo domov.
Inzulin je nehalo uporabljati kar 75 odstotkov sodelujočih v preizkusu
Na Nizozemskem so že izvedli preizkus novega postopka. Izkazalo se je, da je zares izredno učinkovit. Po tem, ko je bil izveden opisani postopek na dvanajstniku, namreč kar 75 odstotkov bolnikov z diabetesom tipa 2 ni več potrebovalo inzulina (šlo je seveda za bolnike, ki so si pred tem pri obvladovanju diabetesa pomagali prav z inzulinom). Pri tem ni šlo zgolj za kratkotrajni učinek. Prostovoljce, ki so sodelovali v pilotni študiji novega postopka, so namreč spremljali dlje časa. Podatek, da je lahko brez inzulina živelo kar 75 odstotkov sodelujočih, se tako nanaša na preverjanje, izvedeno pol leta po preplastitvi sluznice dvanajstnika.
»Stranski učinek« tudi izguba odvečnih kilogramov
Do izboljšanja je prišlo tudi pri tistih sodelujočih, ki so kljub postopku še vedno potrebovali inzulin. Možno je bilo namreč občutno znižanje odmerka. Pri večini prostovoljcev, ki so sodelovali pri preizkusu, pa je bil zaznan še en pozitiven učinek, in sicer je prišlo do občutnega znižanja indeksa telesne mase. Ker predstavlja prav čezmerna teža enega glavnih dejavnikov tveganja za diabetes tipa 2, hkrati pa tudi za resnejše zaplete pri tistih, pri katerih je bila že postavljena ta diagnoza, je to vsekakor zelo pomemben »bonus«. Hkrati pa so raziskovalci opazili še, da se je delež maščob v jetrih sodelujočih drastično zmanjšal, v povprečju kar za 50 odstotkov.
Poseg že pridobil znak CE, sledi še mednarodni preizkus
Nizozemski študiji bo sledil še mednarodni klinični preizkus postopka, ki bo vključeval 300 ljudi. Trenutni izsledki so vsekakor zelo obetajoči. Kot vse kaže, bi lahko šlo za prvi resnično učinkovit poseg za odpravo potrebe po dodajanju inzulina pri tistih, ki ga trenutno uporabljajo – oziroma vsej pri veliki večini. V Evropi je bil na primer postopku že dodeljen znak CE, ki potrjuje skladnost z osnovnimi varnostnimi smernicami. Za razvoj postopka je bilo sicer ključna ugotovitev, povezana z bariatrično operacijo oz. želodčnim obvodom. Zdravniki so namreč začeli opažati, da je bil pogost »stranski učinek« odprava diabetesa tipa 2. To jih je napeljalo k ideji, da morda niti ni potreben postopek, ki bi bil neposredno povezan s trebušno slinavko, ampak se lahko rešitev skriva v tankem črevesu. Preplastitev sluznice dvanajstnika, ki se je razvila iz teh opažanj, pa je seveda bistveno manj zapleten in nevaren poseg kot želodčni obvod.
Betaglukani so naravne spojine, ki so znane po svojih številnih koristih za zdravje, zlasti po sposobnosti krepitve imunskega sistema. Te polisaharide najdemo v celičnih stenah kvasovk, gliv, alg in žit, kot so oves in ječmen.
Betaglukani spadajo med prehranske vlaknine. Znano je, da so vlaknine izredno pomembne za dobro zdravje. Prehrana, ki vsebuje zelo malo vlaknin, tako predstavlja precejšnje tveganje za najrazličnejše zdravstvene težave, tako kratkoročno kot na dolgi rok. Vendar pa niso vse vlaknine enake. Ločimo namreč več skupin in podskupin z različnimi lastnostmi. Med še posebej pomemben tip prehranskih vlaknin uvršamo t. i. betaglukane …
Kaj so betaglukani?
Betaglukani so naravno prisotni polisaharidi, sestavljeni iz glukoznih enot. Najdemo jih v celičnih stenah različnih organizmov, vključno s kvasovkami, glivami, algami in nekaterimi žiti. Obstajajo različne vrste betaglukanov, odvisno od strukture in vira, iz katerega so pridobljeni. Najbolj raziskani so betaglukani iz kvasa (1,3/1,6-beta-D-glukan) in betaglukani iz ovsa in ječmena (1,3/1,4-beta-D-glukan).
Kako delujejo betaglukani?
Betaglukani delujejo tako, da spodbujajo imunski sistem. Ko jih zaužijemo, betaglukani aktivirajo različne imunske celice, kot so makrofagi, nevtrofilci in naravne celice ubijalke (NK celice). Te celice igrajo ključno vlogo pri obrambi telesa pred okužbami in boleznimi. Aktivirani makrofagi in nevtrofilci povečajo svojo fagocitno aktivnost, kar pomeni, da lažje prepoznajo in uničijo patogene mikroorganizme. NK celice pa pomagajo pri uničevanju okuženih celic in tumorskih celic.
Klasifikacija betaglukanov in njihova vloga v prebavnem procesu
V osnovi lahko vlaknine razdelimo v dve večji skupini, in sicer poznamo t. i. topne in netopne vlaknine. Za prve je značilno, kot je mogoče razbrati že iz samega poimenovanja, da se lahko vsaj deloma raztopijo v vodi. Po drugi strani pa se netopne vlaknine v vodi ne raztopijo. Večina živil vsebuje obe skupini vlaknin, seveda pa se razlikuje razmerje med obema vrstama. Betaglukane uvrščamo med topne vlaknine. Tovrstne vlaknine so zelo pomembne za upočasnjevanje procesa razgradnje različnih hranilnih snovi. Posledično ne pride do tako hitre absorpcije sladkorja v kri. Čeprav naše telo ne more prebaviti betaglukanov in drugih vlaknin, imajo torej izredno pomembno vlogo v procesu prebave.
Kako lahko svojemu telesu zagotovite več betaglukanov?
Osnovi vir prehranskih vlaknin so različna živila rastlinskega izvora. Pogosto so najboljši vir različne vrste sadja in zelenjave. Precej visoke deleže vlaknin pa lahko najdemo tudi v nekaterih drugih živilih. Če vas zanimajo predvsem betaglukani, so odličen vir neoluščena, polnozrnata žita, ovseni kosmiči, otrobi, ječmen in pekovski kvas. Poleg tega pa lahko precejšnje količine betaglukanov najdemo tudi v nekaterih vrstah gob, kot so na primer gobe reishi (svetlikava polpščenka) in maitake (velika zraščenka). Še ena možnost za oskrbo telesa z betagkukani pa so prehranska dopolnila.
Betaglukani lahko pomagajo pri zniževanju ravni škodljivega holesterola
Povišane vrednosti LDL-holesterola predstavljajo enega glavnih dejavnikov tveganja za kronične bolezni srca in ožilja. Najbolj naraven ukrep za uravnavanje holesterola je zagotovo skrb za zdravo prehrano. Pomembno vlogo pri tem ima zadosten delež vlaknin. Ena izmed podvrst topnih vlaknin, ki naj bi bile še posebej koristne za zniževanje količine škodljivega holesterola v krvi, so prav betaglukani. Kot omenjeno, naše telo betaglukanov ne more prebaviti oziroma razgraditi, zato potujejo vse do konca prebavnega trakta in se nato izločijo.
Na tem »potovanju« lahko nase vežejo presežek LDL-holesterola, ki se tako izloči skupaj z njimi. Tako ima lahko uživanje z betaglukani bogatih živil ali uporaba prehranskega dopolnila, ki vsebuje to vrsto prehranskih vlaknin, zelo pozitiven vpliv na srce, kar potrjujejo tudi različne znanstvene raziskave. Poleg tega, da pomagajo pri odstranjevanju presežnih količin LDL-holesterola, so lahko betaglukani koristni tudi za odstranjevanje odvečnih trigliceridov.
Pomoč pri uravnavanju krvnega sladkorja in koristi za imunski sistem
Zaradi že opisanega vpliva na absorpcijo glukoze so lahko betaglukani v veliko pomoč pri preprečevanju prehitrega povišanja ravni sladkorja v krvi. Tako gre za snovi, s pomočjo katerih je mogoče zmanjšati nevarnost za diabetes tipa 2. Koristni pa so lahko tudi za tiste, pri katerih je bil diabetes že diagnosticiran. Za konec pa naj omenimo še, da se betaglukanom pogosto pripisujejo tudi pozitivni vplivi na imunski sistem.
Tovrstni učinki sicer še niso najbolje raziskani, zato bodo potrebne dodatne raziskave za njihovo dokončno potrditev. A ker se domneva, da naj bi betaglukani med drugim pripomogli h krepitvi imunskega sistema, naj bi bila potrebna pazljivost pri tistih, katerih imunski sistem je že v osnovi pretirano aktiven. S tem so mišljeni predvsem ljudje z različnimi avtoimunskimi obolenji. Betaglukani v prehrani sicer praviloma niso problematični. A če razmišljate o prehranskem dopolnilu na osnovi betaglukanov, obenem pa se spopadate z avtoimunskim obolenjem, je pomembno, da se pred začetkom uporabe posvetujete s svojim zdravnikom.
Bergamotka je rastlina, ki jo uvrščamo med citruse oziroma agrume. Ime se uporablja tako za drevo kot za plod tega drevesa, ki je zelo razširjeno v južnem delu Italije. Za bergamotko se včasih uporablja tudi poimenovanje »sladka limona«. Njena lupina namreč spominja na pomarančo, ko jo olupimo, pa je podobna limoni. Iz lupine bergamotke se pridobiva izjemno aromatično eterično olje, ki je v aromaterapiji zelo cenjeno. Povezano naj bi namreč bilo s kar nekaj pozitivnimi vplivi na zdravje in počutje.
Bergamotka je pri nas sicer manj poznana. Iz samega sadeža se pogosto izdelujejo sokovi in drugi napitki, ki so lahko prav tako koristni pri določenih zdravstvenih težavah, izvlečki bergamotke pa so tudi sestavina mnogih prehranskih dopolnil. Tokrat izpostavljamo tri še posebej izrazite pozitivne učinke bergamotke oziroma izdelkov iz tega sadeža …
Kaj je bergamotka?
Bergamotka je majhen, zeleno-rumen citrus, ki izvira iz jugovzhodne Azije, a danes najbolj uspeva v Kalabriji, v južni Italiji. Čeprav je na pogled podobna limoni, se bergamotka ponaša z edinstvenim, svežim in rahlo sladkim vonjem, ki ga težko najdemo pri drugih citrusih. Njeno ime izhaja iz italijanskega mesta Bergamo, kjer so jo prvič gojili v večjem obsegu.
Zgodovina bergamotke
Bergamotka ima bogato zgodovino, ki sega več stoletij nazaj. Prvi zapisi o uporabi bergamotke segajo v 17. stoletje, ko so jo začeli uporabljati v parfumeriji in medicini. Bergamotkino olje je postalo znano kot glavna sestavina legendarne dišave “Eau de Cologne”, ki je osvojila Evropo in jo še danes povezujemo s svežino in eleganco.
Kemična sestava bergamotke
Bergamotkino olje je bogato z različnimi naravnimi spojinami, ki imajo številne koristi za zdravje. Med najpomembnejšimi so limonen, linalil acetat in linalool, ki so odgovorni za njene protivnetne, protimikrobne in sprostitvene učinke. Prav te spojine dajejo bergamotki njen edinstven vonj in številne zdravilne lastnosti.
Najpomembnejši učinki bergamotke na zdravje
1. Protistresno in sprostitveno delovanje
Eden najbolj cenjenih učinkov bergamotke je njen sposobnost zmanjševanja stresa in anksioznosti. Ali ste vedeli, da lahko že nekaj kapljic bergamotkinega olja v difuzorju izboljša vaše razpoloženje? Raziskave kažejo, da vdihavanje arome bergamotke lahko zniža raven kortizola, stresnega hormona, in pomaga pri sproščanju.
2. Antimikrobne lastnosti
Bergamotkino olje je tudi močan naravni antiseptik. Lahko ga uporabljate za razkuževanje manjših ran, pri negi kože ali kot naravni dodatek v domačih čistilih. Zaradi svojih protimikrobnih lastnosti lahko bergamotka pomaga preprečevati okužbe in podpira zdrav imunski sistem.
3. Podpora prebavi
Če imate težave s prebavo, je bergamotka lahko vaša nova najboljša prijateljica. Njene naravne spojine pomagajo pri sproščanju prebavil in izboljšujejo prebavo. Nekateri zeliščarji jo priporočajo tudi kot naravno zdravilo za slabost in želodčne težave.
Uporaba bergamotke v kozmetiki
1. Nega kože
Bergamotka ima številne prednosti tudi za kožo. Zaradi svojih protibakterijskih lastnosti se pogosto uporablja v izdelkih za nego mastne in aknaste kože. Lahko pa jo najdete tudi v milih, kremah in losjonih, kjer deluje kot naravni antiseptik, ki hkrati pomirja in osvežuje kožo.
2. Dišave
Kot smo že omenili, je bergamotka ključna sestavina v mnogih parfumih. Njena svežina in sposobnost, da se harmonično poveže z drugimi vonji, jo naredi nepogrešljivo v parfumeriji. Dišave z bergamotko so pogosto povezane z eleganco in prefinjenostjo.
Bergamotka in njena vloga v aromaterapiji
V aromaterapiji je bergamotka pogosto prisotna zaradi svojih močnih aromatičnih lastnosti. Če imate doma difuzor, poskusite dodati nekaj kapljic bergamotkinega olja in opazujte, kako se bo vaš prostor napolnil s svežino, ki hkrati sprošča in poživlja.
3 najpomembnejši blagodejni učinki za zdravje
Bergamotka je več kot le dišeč citrus. S svojimi številnimi koristmi za zdravje in široko uporabo v kozmetiki in prehrani si zasluži svoje mesto v vašem vsakdanjem življenju. Ne glede na to, ali jo uporabljate za izboljšanje razpoloženja, nego kože ali kot del kulinaričnih receptov, vas bo bergamotka zagotovo navdušila.
1. Bergamotka kot naravna pomoč pri stresu
Pogost stres je lahko povod za številne težave z zdravjem. Tipični simptomi, ki opozarjajo, da je količina stresa v vašem življenju najverjetneje prevelika, so nespečnost oziroma težave s spanjem, pospešeno utripanje srca, močnejše znojenje in povečana razdražljivost. Temu se lahko pridružijo tudi prebavne težave in težave z zbranostjo. Gre seveda za opozorilne znake, ki jih ni dobro ignorirati predolgo, sicer se lahko razvijejo resne težave, ki jih bo precej težje rešiti. Poleg bolj klasičnih pristopov, namenjenih zmanjševanju negativnih učinkov stresa, so zelo dobra izbira tudi določena eterična olja. Eno takšnih je prav olje bergamotke.
Vdihovanje vonjav tega olja lahko pomaga pri zmanjševanju količine kortizola, torej stresnega hormona v telesu. To naj bi bilo povezano s pozitivnim vplivom na tvorbo nevrotransmitorja, imenovanega γ-aminobutanojska kislina (pogosto se zanj uporablja kar kratica GABA). Omenjeni nevrotransmitor oziroma živčni prenašalec se namreč sprošča za nevtralizacijo pretiranega vzdraženja živcev – gre torej za snov z anksiolitičnimi učinki. V trenutkih, ko ste močno vznemirjeni oziroma napeti, je torej dobro imeti pri sebi stekleničko eteričnega olja bergamotke.
2. Bergamotka pomaga pri zniževanju škodljivega holesterola
Uživanje soka bergamotke je lahko dobrodošla naravna pomoč pri zniževanju vrednosti škodljivega LDL-holesterola v telesu. Sok naj bi namreč pomagal pri zaviranju tvorbe tega tipa holesterola v jetrih. Tovrstni učinki bergamotke se pripisujejo predvsem dvema pomembnima antioksidantoma, ki ju je mogoče najti v tem sadežu, in sicer melitidinu in brutieridinu. Učinki teh dveh antioksidantov, ki spadata med polifenole, naj bi bili zelo podobni delovanju statinov, torej zdravil, ki se uporabljajo v primeru povišanega holesterol.
Pri tem pa je pomembno, da bergamotka ne zavira tvorbe koencima Q10 v telesu, kar je sicer pogosta težava pri uporabi statinov. Melitidin in brutieridin naj bi pomagala celo pri preprečevanju nadaljnje tvorbe mnogih encimov, ki so povezani s povišanimi vrednostmi LDL-holesterola. Hkrati pa lahko izdelki iz bergamotke pomagajo pri povečevanju tvorbe koristnega HDL-holesterola.
3. Ublažitev simptomov kožnih okužb
Zaradi protiglivičnega in protibakterijskega delovanja je lahko bergamotka koristna tudi pri različnih oblikah kožnih okužb. Vendar pa morate biti pri tovrstni uporabi eteričnega olja bergamotke pazljivi. Če bi olje nanašali neposredno na kožo, bi jo lahko namreč dodatno razdražili in povzročili več škode kot koristi. Tako je nujno, da olje pred uporabo razredčite. Uporabite poljubno rastlinsko olje, na primer olivno ali kokosovo, ki mu dodajte nekaj kapljic eteričnega olja bergamotke. Tako dobite naravno mazilo, ki ga večkrat dnevno vtirajte v prizadeti predel kože.
Če kljub redčenju opazite negativno reakcijo, uporabo nemudoma prekinite. Hkrati pa je pomembno, da se po nanosu olja bergamotke na kožo izogibate sončnim žarkom. Bergamotka namreč spada med t. i. fototoksična eterična olja. Tako morate paziti tudi na primerno shranjevanje stekleničke s tem oljem.
Možnost dela od doma je v teh časih zagotovo privilegij. Vendar pa to še ne pomeni, da tovrstna oblika dela ne predstavlja tudi določenih izzivov. Številni ljudje, ki so se nenadoma znašli v tej situaciji, opažajo, da so doma precej manj produktivni. To težavo lahko spremljajo brezvoljnost, pesimizem in kopičenje nezdravih navad. Če ste se tudi sami znašli v podobni situaciji, imamo za vas nekaj koristnih nasvetov …
1. Dan naj se začne z jutranjo rutino
Pomembno je, da ne opustite povsem navad, povezanih z odhodom v službo. Seveda ni nujno, da so priprave na začetek dneva povsem identične, vendar je pametno, da izoblikujete vsaj okvirno jutranjo rutino. Če bo imelo vaše jutro vnaprej določeno strukturo, bo nevarnost, da prelagate začetek dela, manjša. Obenem pa jutranja rutina, sestavljena iz zdravih navad, pripomore k boljšemu počutju oziroma razpoloženju.
2. Obroke načrtujte večer prej
Podobno kot za jutranjo rutino velja tudi za obroke. Dobro je imeti vsaj okviren načrt, še bolje pa je seveda, da si vso hrano pripravite že zvečer. Tako ne boste izgubljali časa, medtem ko bi morali delati. Hkrati pa bo skušnjava, da bi posegli po nezdravih prigrizkih, manjša.
3. Omejite količino kave, ki jo popijete
Pri delu od doma se lahko dnevni vnos kofeina hitro močno poveča, kar lahko postopoma privede do težav s spanjem, hude utrujenosti in nato še večje potrebe po kofeinu. Poskušajte pretrgati ta vzorec, preden postanejo težave prevelike. Določite največjo dovoljeno količino kave v enem dnevu in se tega nato tudi držite. Hkrati je dobro, da se vsakič, ko si nameravate skuhati kavo, vprašate, ali resnično potrebujete kofein ali zgolj odmor.
4. Ne mešajte službenega dela in gospodinjskih opravil
Morda se vam zdi, da ni razloga, da ne bi med delom mimogrede oprali perila ali posesali stanovanja. Vendar pa izkušnje večinoma pokažejo, da to ni najboljša kombinacija. Gospodinjska opravila lahko postanejo izgovor za to, da začnete zanemarjati naloge, ki so v tistem trenutku precej pomembnejše. Čeprav ste navidezno produktivni, na koncu delovnega dneva vsakič znova ugotovite, da vaš čas ni bil porabljen najpametneje.
5. Odmori naj bodo čim bolj aktivni
Delo od doma lahko pripelje do tega, da postanete postopoma vse manj telesno aktivni, s čimer si lahko seveda nakopljete ogromno težav. Svetujemo vam t. i. aktivne odmore, med katerimi lahko naredite nekaj hitrih vaj ali pa se morda odpravite na 10-minutni sprehod. To bo pripomoglo tudi k večji produktivnosti in k bolj pozitivnemu pogledu na situacijo.
6. Pogovorite se z družinskimi člani, ki so prav tako doma
Pogost razlog za nezadovoljstvo, povezano z delom od doma, so motnje, zaradi katerih se ne morete zares osredotočiti na svoje zadolžitve. Število teh motenj se običajno poveča, če so doma tudi drugi člani vašega gospodinjstva, še posebej če gre za otroke. Tako je pomembno, da postavite jasne meje in da daste svojim bližnjim vedeti, da to, da ste doma, še ne pomeni, da ste jim ves čas na voljo.
7. Vnaprej določite uro, ko boste končali
Med najpogostejše težave, povezane z delom od doma, zagotovo sodi to, da se postopoma zabriše meja med delovnikom in prostim časom. Tako dobite občutek, da nenehno delate in da se ne morete nikoli zares odklopiti. To lahko vodi do izgorelosti, zato je zelo pomembno, da vnaprej določite, kdaj je delovnega dne konec, in da se nato tega tudi držite. Dobro je, da imate ritual, ki je nekakšen znak, da je nastopil čas za sprostitev.
Pouk na daljavo je prinesel številne izzive. Vendar so ti izzivi precej različni. Za nekatere otroke to pomeni predvsem manj motiviranosti in težave zaradi pomanjkanja socialnih stikov, v mnogih primerih pa so se temu pridružile (dodatne) materialne stiske. Fotografija deklic iz ZDA, ki je pred časom zaokrožila po družbenih omrežjih, zelo zgovorno priča o tovrstnih stiskah. Deklici sta bili namreč primorani v to, da delata domačo nalogo kar na parkirišču ene izmed podružnic znane verige s hitro hrano Taco Bell, saj doma nista imeli internetne povezave …
Otroci začnejo zaostajati za vrstniki, ne glede na siceršnjo marljivost in motiviranost
Deklici prihajata iz ameriške zvezne države Kalifornija. Po eni strani gre torej za tehnološko izjemno razvito državo, kjer se ne nazadnje nahaja tudi Silicijeva dolina, a prav zato je razkorak med tistimi, ki si zlahka privoščijo kopico najmodernejših tehnoloških naprav, in tistimi, ki nimajo niti dostopa do internetne povezave, toliko očitnejši. Kar približno 40 odstotkov v Kaliforniji živečih Latinoameričanov, katerih del sta tudi deklici na fotografiji, naj bi bilo denimo brez interneta. Čeprav to seveda ni težava, ki bi se pojavila šele z nastopom pandemije, povezane z novim koronavirusom, pa je pandemija dodatno podčrtala ta razkorak, še posebej ko gre za šoloobvezne otroke. Za tiste, ki nimajo na voljo primernih naprav ali (dovolj hitre) internetne povezave, je pouk na daljavo praktično neizvedljiv, ne glede na to, kako motivirani in marljivi so. Tako začnejo zaostajati za svojimi vrstniki, s čimer se možnosti za to, da se v prihodnosti izkopljejo iz težkih socialnih okoliščin, še dodatno zmanjšajo.
Dobri ljudje priskočili na pomoč deklicama in njuni družini
Jackie Lopez po tem, ko je naletela na ganljivo fotografijo deklic, ni mogla preprosto sedeti križem rok. Ker živi v bližini restavracije, kjer je bila posneta fotografija, se je odločila, da poišče dekličino mamo. Ugotovila je, da gre za priseljensko delavko, ki je skupaj z deklicama in njuno sestrico živela v eni sami sobi. Deklici tako nista imeli niti prostora za primerno pisalno mizo. Da pa bi bila situacija še hujša, je mami grozila prisilna izselitev iz najete sobice. Tako se je Jackie Lopez odločila, da začne spletno kampanjo za zbiranje sredstev, namenjenih pomoči družini. Akcija je bila uspešna, saj je bilo zbranih več kot 130.000 ameriških dolarjev. Družina bo lahko tako vsaj za nekaj časa v miru zadihala, deklici pa bosta imeli končno na voljo osnovne pogoje za normalno šolanje na daljavo.
Vse večja »digitalna razslojenost« zahteva sistemske rešitve
A čeprav gre v primeru deklic s fotografije za zgodbo s srečnim razpletom, obstaja glede na opozorila strokovnjakov v ZDA še ogromno tovrstnih zgodb, ki so lahko precej bolj skrite. Za razrešitev t. i. digitalnega razkoraka tako ne bodo zadostovale zgolj posamezne dobrodelne akcije, ampak bodo nujne sistemske rešitve. Mnogi menijo, da bi moral biti v današnjem času dostop do interneta razumljen kot ena izmed osnovnih pravic, še posebej ko gre za šolajočo se mladino. Za zdaj je bila pomoč tistim manj privilegiranim odvisna predvsem od lokalnih skupnosti. Strokovnjaki v povezavi s tem opozarjajo, da je nujno, da se breme preloži na zvezne oblasti, sicer bodo negativne posledice občutne še več generacij. Čeprav je razkorak med najbogatejšimi in najrevnejšimi pri možnostih za sodelovanje pri pouku na daljavo še posebej očiten v državah, kot so ZDA, pa seveda to še ne pomeni, da se s tovrstnimi težavami ne spopadajo tudi mnogi šolarji v Sloveniji. Spremembe, povezane s potekom pouka, tako zahtevajo tudi ukrepe, ki bi omogočili enakovreden dostop do znanja resnično vsem otrokom.
Brez delujočih ledvic ni možno učinkovito odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa. Gre namreč za organ, ki je odgovoren za filtriranje telesnih tekočin, v katerih bi se lahko sicer nakopičilo ogromno škodljivih snovi, s čimer bi bilo močno ogroženo naše zdravje in celo življenje. Poleg tega so zdrave ledvice nujne za uravnavanje krvnega tlaka in pH-vrednosti krvi.
To je sicer le nekaj najpomembnejših nalog, ki jih opravljajo naše ledvice, a že na podlagi tega lahko ugotovimo, da gre za izredno pomemben organ, ki si tako zasluži našo pozornost. Bolj kot to, kaj počnemo, je sicer za zdravje ledvic pomembno to, česa ne počnemo. Če želite, da vaše ledvice delujejo optimalno, je namreč nujno, da opustite določene škodljive navade. V nasprotnem primeru tvegate resnejše okvare tega organa. Preverite spodaj, kaj škoduje ledvicam in kako lahko s preventivnimi ukrepi zmanjšamo vpliv škodljivih faktorjev.
1. Uživanje čezmernih količin soli
Sol je v zmernih količinah nujna za normalno delovanje našega organizma. Pomanjkanje soli je na srečo zelo redko, vendar pa je po drugi strani precej bolj razširjena nasprotna težava: prevelik vnos soli. Pri tem je problematičen predvsem vnos čezmernih količin natrija. To lahko privede do povišanega krvnega tlaka in do preobremenitve ledvic. Če želite zaščititi svoje ledvice pred poškodbami in preprečiti druge zdravstvene težave, je torej nujno, da omejite vnos soli. Odrasla oseba dnevno ne bi smela zaužiti več kot 5 gramov soli, kar je količina, ki ustreza približno eni žlički. Raziskave kažejo, da se le redki držijo teh priporočil. Problematične so lahko predvsem večje količine močno procesirane hrane, ki vsebujejo ogromno »skrite« soli. Tako je dnevni vnos hitro prekoračen, čeprav morda sploh nimate občutka, da je vaša hrana nadpovprečno slana.
2. Pogosta uporaba protibolečinskih sredstev
Protibolečinska sredstva so lahko seveda po eni strani zelo koristna pomoč v situacijah, ko je bolečina preprosto prehuda, da bi jo bilo mogoče ublažiti z bolj naravnimi pristopi. Vendar pa raziskave tudi v tem primeru razkrivajo, da so za mnoge ljudi protibolečinska sredstva, ki se lahko kupijo v lekarni brez recepta, prvo, na kar pomislijo, tudi če gre za precej milo obliko bolečine. Pogosta uporaba tovrstnih zdravil lahko med drugim močno škoduje tudi ledvicam, zato je zelo pomembno, da jih uporabljate čim bolj premišljeno.
3. Nezadosten vnos tekočine
Upoštevanje priporočil glede potrebnega dnevnega vnosa tekočine (najbolje vode) je še posebej pomembno za zdravje ledvic. Če ne popijemo dovolj tekočine, je namreč odstranjevanje kislih ostankov in drugih škodljivih snovi močno oteženo. S tem se obenem poveča nevarnost za ledvične kamne in za pogosta vnetja sečil. Preverite barvo svojega urina – če je zelo temen in moten, morate popiti več vode.
4. Pomanjkanje spanca
Pri ljudeh, ki jim primanjkuje spanca, obstaja med drugim tudi povečana nevarnost za okvare oziroma za nepravilno delovanje ledvic. Eden izmed razlogov za to je povezan z dejstvom, da je delovanje naših ledvic usklajeno z naravnim cirkadianim ritmom. Neprespane noči lahko tako zmedejo delovanje ledvic.
5. Pogosto uživanje procesirane hrane
Omenili smo že, da je lahko procesirana hrana problematična zaradi vsebnosti večjih količin soli in s tem natrija. Vendar pa to ni edina snov v procesirani hrani, ki lahko v čezmernih količinah škoduje vašim ledvicam. Nevarne so lahko tudi večje količine fosforja – minerala, ki je sicer v manjših količinah nujno potreben za naše telo, vendar pa ga je v procesirani hrani pogosto preveč. Striktno izogibanje večjim količinam fosforja je še posebej pomembno za tiste ljudi, pri katerih so se že pojavile težave z ledvicami.
Avokado je postal v zadnjih letih tudi pri nas eden najbolj priljubljenih sadežev. Gre za sadež, ki se seveda precej razlikuje od tistega, kar si običajno predstavljamo, ko slišimo to besedo. Medtem ko vsebuje večina sadja precej velike količine sladkorja, je avokado poseben zaradi dejstva, da je bogat z maščobami. Prav obilica zdravih maščob je zagotovo eden najpomembnejših razlogov za priljubljenost avokada. Seveda pa je sadež priljubljen tudi zaradi zanimivega, polnega okusa in teksture. Vključimo ga lahko v najrazličnejše obroke oziroma jedi – tako slane kot sladke.
Ena največjih težav pri avokadu pa je to, da se zdi, da ni nikoli ravno prav zrel. Včasih lahko čakamo zelo dolgo, da dozori, nato pa postane precej hitro mehek, zdrizast in čudne rjave barve, torej praktično neužiten. Tako je dobro poznati trike, s pomočjo katerih lahko pospešite dozorevanje avokada. To pomeni, da lahko kupite sadeže, ki še niso povsem zreli, in jih shranite, nato pa pospešite dozorevanje posameznega avokada, ko ga potrebujete. Predstavljamo vam kar tri različne trike – če se vam zelo mudi, imate lahko zrel avokado na voljo že v približno 2 minutah!
1. Trik za avokado, ki je še povsem trd
Za zelo trd avokado, ki ni še niti približno zrel in pripravljen na zaužitje, priporočamo uporabo pečice. Celoten sadež (neolupljen!) zavijte v aluminijevo folijo in ga položite na pekač. Nato postavite pekač v pečico, ki ste jo pred tem segreli na približno 95 stopinj Celzija. Pecite 10 minut. Pekač nato vzemite iz pečice in preverite, ali se je avokado že zmehčal.
Če avokado še vedno ni pripravljen za uporabo, ga postavite v pečico še za 5 minut. Ponavljajte (vsakič naj se torej avokado peče še dodatnih 5 minut), dokler ne dosežete želenega rezultata. Če gre za izredno trd sadež, lahko traja tudi približno eno uro, preden se zmehča. Po koncu pečenja avokado postavite v hladilnik, da se ohladi, preden ga uporabite.
2. Do zrelega avokada v samo 2 minutah
Za to metodo boste potrebovali mikrovalovno pečico. V poštev pride predvsem za tiste sadeže, ki niso več povsem trdi, vendar pa po drugi strani še niso zares zreli. Avokado najprej prerežite na pol in odstranite koščico. Nato zavijte obe polovici sadeža v tanko plastično folijo, ki je primerna za uporabo v mikrovalovni pečici.
Polovici avokada položite v mikrovalovko. Izberite visoko temperaturo in segrevajte sadež približno 2 minuti. Ko se avokado rahlo ohladi, ga splaknite pod hladno vodo in odstranite folijo.
3. Metoda s papirnato vrečko in jabolkom
Zadnji trik oziroma metoda, ki vam jo predstavljamo, je primerna predvsem za takrat, ko avokada ne potrebujete takoj oziroma še isti dan, vendar bi ga želeli uporabiti v prihodnjih dneh. V tem primeru priporočamo uporabo papirnate vrečke, v katero postavite avokado skupaj z jabolkom. Vrečko zaprite, nato pa jo nekajkrat preluknjajte z zobotrebcem. Postavite jo na sobno temperaturo in počakajte nekaj dni.
S pomočjo te metode avokado običajno dozori v 1–3 dneh. Podobno kot pri drugih tehnikah je tudi tu ključen etilen – plin, ki ga oddajajo sadeži, kot so jabolka, avokado, kiviji itn. Gre za plin, ki pospeši proces dozorevanja. Če je avokado ovit v plastiko ali zaprt v papirnato vrečko, obenem pa izpostavljen dovolj visokim temperaturam, se okoli sadeža nakopičijo večje količine etilena. Sadež tako dozori mnogo hitreje, kot bi sicer. Ne gre torej za nikakršen »čudež«, ampak preprosto za pospešitev naravnih procesov.
