Betaglukani so naravne spojine, ki so znane po svojih številnih koristih za zdravje, zlasti po sposobnosti krepitve imunskega sistema. Te polisaharide najdemo v celičnih stenah kvasovk, gliv, alg in žit, kot so oves in ječmen.
Betaglukani spadajo med prehranske vlaknine. Znano je, da so vlaknine izredno pomembne za dobro zdravje. Prehrana, ki vsebuje zelo malo vlaknin, tako predstavlja precejšnje tveganje za najrazličnejše zdravstvene težave, tako kratkoročno kot na dolgi rok. Vendar pa niso vse vlaknine enake. Ločimo namreč več skupin in podskupin z različnimi lastnostmi. Med še posebej pomemben tip prehranskih vlaknin uvršamo t. i. betaglukane …
Kaj so betaglukani?
Betaglukani so naravno prisotni polisaharidi, sestavljeni iz glukoznih enot. Najdemo jih v celičnih stenah različnih organizmov, vključno s kvasovkami, glivami, algami in nekaterimi žiti. Obstajajo različne vrste betaglukanov, odvisno od strukture in vira, iz katerega so pridobljeni. Najbolj raziskani so betaglukani iz kvasa (1,3/1,6-beta-D-glukan) in betaglukani iz ovsa in ječmena (1,3/1,4-beta-D-glukan).
Kako delujejo betaglukani?
Betaglukani delujejo tako, da spodbujajo imunski sistem. Ko jih zaužijemo, betaglukani aktivirajo različne imunske celice, kot so makrofagi, nevtrofilci in naravne celice ubijalke (NK celice). Te celice igrajo ključno vlogo pri obrambi telesa pred okužbami in boleznimi. Aktivirani makrofagi in nevtrofilci povečajo svojo fagocitno aktivnost, kar pomeni, da lažje prepoznajo in uničijo patogene mikroorganizme. NK celice pa pomagajo pri uničevanju okuženih celic in tumorskih celic.
Klasifikacija betaglukanov in njihova vloga v prebavnem procesu
V osnovi lahko vlaknine razdelimo v dve večji skupini, in sicer poznamo t. i. topne in netopne vlaknine. Za prve je značilno, kot je mogoče razbrati že iz samega poimenovanja, da se lahko vsaj deloma raztopijo v vodi. Po drugi strani pa se netopne vlaknine v vodi ne raztopijo. Večina živil vsebuje obe skupini vlaknin, seveda pa se razlikuje razmerje med obema vrstama. Betaglukane uvrščamo med topne vlaknine. Tovrstne vlaknine so zelo pomembne za upočasnjevanje procesa razgradnje različnih hranilnih snovi. Posledično ne pride do tako hitre absorpcije sladkorja v kri. Čeprav naše telo ne more prebaviti betaglukanov in drugih vlaknin, imajo torej izredno pomembno vlogo v procesu prebave.
Kako lahko svojemu telesu zagotovite več betaglukanov?
Osnovi vir prehranskih vlaknin so različna živila rastlinskega izvora. Pogosto so najboljši vir različne vrste sadja in zelenjave. Precej visoke deleže vlaknin pa lahko najdemo tudi v nekaterih drugih živilih. Če vas zanimajo predvsem betaglukani, so odličen vir neoluščena, polnozrnata žita, ovseni kosmiči, otrobi, ječmen in pekovski kvas. Poleg tega pa lahko precejšnje količine betaglukanov najdemo tudi v nekaterih vrstah gob, kot so na primer gobe reishi (svetlikava polpščenka) in maitake (velika zraščenka). Še ena možnost za oskrbo telesa z betagkukani pa so prehranska dopolnila.
Betaglukani lahko pomagajo pri zniževanju ravni škodljivega holesterola
Povišane vrednosti LDL-holesterola predstavljajo enega glavnih dejavnikov tveganja za kronične bolezni srca in ožilja. Najbolj naraven ukrep za uravnavanje holesterola je zagotovo skrb za zdravo prehrano. Pomembno vlogo pri tem ima zadosten delež vlaknin. Ena izmed podvrst topnih vlaknin, ki naj bi bile še posebej koristne za zniževanje količine škodljivega holesterola v krvi, so prav betaglukani. Kot omenjeno, naše telo betaglukanov ne more prebaviti oziroma razgraditi, zato potujejo vse do konca prebavnega trakta in se nato izločijo.
Na tem »potovanju« lahko nase vežejo presežek LDL-holesterola, ki se tako izloči skupaj z njimi. Tako ima lahko uživanje z betaglukani bogatih živil ali uporaba prehranskega dopolnila, ki vsebuje to vrsto prehranskih vlaknin, zelo pozitiven vpliv na srce, kar potrjujejo tudi različne znanstvene raziskave. Poleg tega, da pomagajo pri odstranjevanju presežnih količin LDL-holesterola, so lahko betaglukani koristni tudi za odstranjevanje odvečnih trigliceridov.
Zaradi že opisanega vpliva na absorpcijo glukoze so lahko betaglukani v veliko pomoč pri preprečevanju prehitrega povišanja ravni sladkorja v krvi. Tako gre za snovi, s pomočjo katerih je mogoče zmanjšati nevarnost za diabetes tipa 2. Koristni pa so lahko tudi za tiste, pri katerih je bil diabetes že diagnosticiran. Za konec pa naj omenimo še, da se betaglukanom pogosto pripisujejo tudi pozitivni vplivi na imunski sistem.
Tovrstni učinki sicer še niso najbolje raziskani, zato bodo potrebne dodatne raziskave za njihovo dokončno potrditev. A ker se domneva, da naj bi betaglukani med drugim pripomogli h krepitvi imunskega sistema, naj bi bila potrebna pazljivost pri tistih, katerih imunski sistem je že v osnovi pretirano aktiven. S tem so mišljeni predvsem ljudje z različnimi avtoimunskimi obolenji. Betaglukani v prehrani sicer praviloma niso problematični. A če razmišljate o prehranskem dopolnilu na osnovi betaglukanov, obenem pa se spopadate z avtoimunskim obolenjem, je pomembno, da se pred začetkom uporabe posvetujete s svojim zdravnikom.