Kaj je suho olje in komu se priporoča?

Ste že slišali za t. i. suho olje? Poimenovanje je sicer lahko nekoliko zavajajoče, saj se olja, ki ustrezajo tej oznaki, na prvi pogled ne razlikujejo bistveno od drugih olj. Vendar pa kljub temu obstajajo pomembne razlike, predvsem ko gre za uporabo olj v kozmetične namene – še posebej pri negi kože. Kaj so torej tiste najpomembnejše lastnosti, ki so značilne za suha olja, in za koga so ta olja še posebej primerna?

Suho olje prepoznamo predvsem po nadpovprečno hitri absorpciji

Suho olje je torej na videz zelo podobno klasičnim. Vendar pa opazimo precej drugačno obnašanje, ko olje nanesemo na kožo. Za suha olja je namreč značilno, da se bistveno hitreje vpijejo v kožo. Tako nimamo težav z mastnimi madeži, ki so značilni za običajna olja. Med najbolj tipična suha olja sodijo sezamovo olje, avokadovo, olje grozdnih pečk in šipkovo olje. Tako ni presenetljivo, da se našteta olja pogosto znajdejo v kozmetičnih izdelkih za nego kože, uporabljati pa jih je mogoče tudi samostojno. Seveda pa se suha olja tudi nekoliko razlikujejo med seboj. Če vas na primer zanima suho olje, ki je še posebej uspešno pri upočasnjevanju procesa staranja kože, vam priporočamo šipkovo olje. Gre namreč za vrsto suhega olja, ki vsebuje izjemno veliko antioksidantov. Še posebej pomemben antioksidant v šipkovem olju je vitamin C, ki je seveda tudi ključen za tvorbo kolagena, kar je dodatni razlog za »pomladitvene učinke« tega suhega olja.

Suho olje

Uporaba suhih olj namesto klasičnih še posebej priporočljiva pri mastnem tipu kože

Zaradi nadpovprečno hitrega vpijanja in ker ne obtežijo kože, so suha olja seveda še posebej primerna za ljudi z mastno kožo. Ne drži torej, da tisti, za katere je značilen ta kožni tip, sploh ne bi smeli uporabljati olj. Pomembno je predvsem to, da izberete pravo olje, ki ne bo poslabšalo vaših težav, ampak povsem nasprotno. Zavedati se morate namreč, da je tudi za mastno kožo nujno kakovostno vlaženje. Čeprav se zdi to morda v nasprotju z vašo intuicijo, je pretirano izločanje maščob iz lojnic pogosto povezano prav z dehidracijo kože. Če koža ni ustrezno navlažena, se namreč sprožijo »alarmi«, zato začnejo lojnice delovati s polno paro. Uporaba olj je lahko tako vsekakor koristna tudi za ljudi, katerih koža je nagnjena k čezmernemu maščenju.

Učinkovitejša in hitrejša oskrba kože s pomembnimi hranili

Čeprav se suha olja pogosto priporočajo predvsem ljudem z mastno kožo, so hkrati odlična izbira tudi za vse tiste, ki nimate tovrstnih težav. Hitra in učinkovita absorpcija namreč omogoča, da koristne snovi – na primer linolenska kislina, s katero je bogata večina suhih olj – prodrejo precej globlje v kožo. Obstajajo tudi študije, ki potrjujejo, da lahko suha olja poskrbijo za boljše vlaženje kože od klasičnih oziroma »mokrih« olj. Če razmišljate o tem, da bi v svojo lepotno rutino vključili kakovostno olje za nego kože, se je torej smiselno osredotočiti predvsem na suha olja.

Suho olje dobra izbira tudi za nego las in lasišča

Podobno kot za kožo na obrazu velja tudi za lasišče. Klasična »mokra olja« se precej težje absorbirajo, zato njihovi pozitivni učinki niso tako izraziti. Poleg tega pa so suha olja tudi manj problematična za tiste, ki imate težave z zelo hitrim maščenjem las. Tako vam priporočamo, da daste tudi pri negi las oziroma lasišča prednost kakovostnim suhim oljem. Z njihovo pomočjo lahko med drugim zmanjšate težave z lomljenjem, cefranjem in čezmernim izpadanjem las. Suho olje lahko uporabite samostojno ali kot osnovo za izdelavo domače maske za lase, v kombinaciji z drugimi sestavinami. Za konec pa naj omenimo še, da je večina suhih olj tudi izvrstna izbira za krepitev nohtov in mehčanje obnohtne kožice.

6 trikov, ki vam prihranijo čas pri čiščenju kuhinje

Je čiščenje kuhinje za vas eno najbolj zoprnih gospodinjskih opravil? Se vam zdi, da vam ukvarjanje s kuhinjo vzame mnogo preveč časa, ki bi ga raje posvetili prijetnejšim dejavnostim? Čeprav vam na žalost ne moremo ponuditi čudežne rešitve, ki bi poskrbela, da se vam ne bi bilo treba nikoli več ukvarjati s čiščenjem kuhinje, pa imamo za vas nekaj zelo uporabnih trikov oziroma nasvetov, s pomočjo katerih lahko prihranite kar precej časa in energije …

1. Police hladilnika lahko operete kar v pomivalnem stroju

Čiščenje hladilnika je pogosto eno najbolj zamudnih opravil v kuhinji. V osnovi je pomembno predvsem to, da skrbite za redno odstranjevanje živil, ki so se morda pokvarila. Tako preprečite nastajanje trdovratnih madežev, ki bi jih bilo zelo težko odstraniti, in širjenje neprijetnih vonjav po notranjosti hladilnika. Delo pa si lahko še nekoliko olajšate s pomočjo pomivalnega stroja. Namesto da čistite vsako polico posebej, jih občasno preprosto odstranite in jih operite v pomivalnem stroju.

2. Očistite mikrovalovno pečico s pomočjo limone

Ko boste naslednjič potrebovali sveže iztisnjen limonin sok, malce počakajte, preden zavržete ostanke tega sadeža. Pred tem jih lahko namreč uporabite za čiščenje notranjosti mikrovalovne pečice, ki je prav tako eno tistih opravil, ki se jih večina loti s precejšnjo muko. Namesto da se lotite drgnjenja oziroma ročnega odstranjevanja zasušene umazanije, v mikrovalovno pečico položite obe ožeti polovici limone, ki ju nato krajši čas segrevajte. Limonina para bo opravila precej težaškega dela namesto vas, pečica pa bo prijetno odišavljena. Na koncu morate le še rahlo zbrisati notranjost z vlažno krpo in videti bo kot nova.

Čiščenje kuhinje s parnim čistilnikom
Marsikatero površino lahko očistite tudi s parnim čistilnikom.

3. Za čiščenje pomivalnega stroja uporabite alkoholni kis

Se je v pomivalnem stroju nabralo že precej vodnega kamna? Podobno kot pri čiščenju vodnega kamna nasploh si lahko tudi tu pomagate z alkoholnim kisom. Ob naslednjem zagonu pomivalnega stroja na zgornjo polico položite skledo oziroma lonec, napolnjen s kisom. Nato vklopite pomivalni stroj in kis bo poskrbel za zelo učinkovito odstranjevanje sledov vodnega kamna.

4. Uporabite »čudežno pasto« za čiščenje pečice

Čeprav so mnoga kuhinjska opravila precej naporna in čeprav vam vzamejo kar nekaj časa, se večina izmed vas najbrž strinja, da se lahko le redko katero opravilo kosa s čiščenjem klasične pečice. Zagotovo gre za eno najbolj osovraženih kuhinjskih opravil, a na srečo imamo tudi tu za vas zelo uporaben trik. Svetujemo vam, da uporabite pasto, izdelano iz sode bikarbone in vode. Presenečeni boste nad tem, kako učinkovito lahko ta preprosta mešanica odstrani trdovratno umazanijo. Sodi bikarboni preprosto dodajte toliko vode, da dobite gosto pasto, s katero nato premažite notranjost pečice. Počakajte, da paste učinkuje čez noč, nato pa zjutraj zbrišite pečico, ki se bo svetila, kot bi bila povsem nova!

5. Pomagajte si s parnim čistilnikom

Imate doma parni čistilnik? Gre za pripomoček, ki ga običajno uporabljamo predvsem v kopalnici, vendar je lahko zelo uporaben tudi v kuhinji. Povsod tam, kjer bi bilo sicer potrebno naporno ročno drgnjenje, si preprosto pomagajte s parnim čistilnikom – delo bo tako opravljeno bistveno hitreje, predvsem pa z manj napora.

6. Umazano posodo vedno odmočite

V primeru, da posodo pogosto pomivate ročno, vam svetujemo, da imate ob pomivalnem koritu plastično kad z milnico. Tako lahko posodo, ki je ne nameravate pomiti takoj, vsaj odmočite. Čeprav pomivanja posode običajno ne prištevamo k »čiščenju kuhinje«, bi ga verjetno morali, saj gre za nujno kuhinjsko opravilo, ki nam lahko vzame precej časa. Tako je vsekakor zelo priporočljivo, da si pomagate z opisanim trikom – če se na posodi zasušijo ostanki hrane, boste namreč za to opravilo porabili še precej več časa, kot bi ga sicer.

5 skupin ljudi, za katere spirulina ni (najbolj) priporočljiva

Spirulina, modrozelena alga, velja za enega najbolj priljubljenih »prehranskih dodatkov«. Pogosto se o njej govori kar kot o superživilu. V spirulini, ki se običajno prodaja v obliki prahu, lahko najdemo ogromno pomembnih hranil. Gre za dober vir rastlinskih beljakovin, esencialnih maščobnih kislin in antioksidantov. Hkrati se v povezavi s koristmi spiruline pogosto izpostavlja vsebnost pomembnih mineralov, kot so železo, baker in cink.

Spirulina lahko za povrh pomaga pri odstranjevanju škodljivih delcev določenih težkih kovin iz telesa in pri uravnavanju krvnega sladkorja. Tako gre za dodatek, ki je lahko zelo koristen za večino ljudi. Vendar pa obstajajo po drugi strani tudi skupine, pri katerih je potrebna posebna previdnost. Pri določenih zdravstvenih težavah oziroma omejitvah namreč spirulina ni najbolj priporočljiva, včasih pa je lahko celo povsem odsvetovana.

1. Ljudje z avtoimunskimi obolenji

Ena izmed koristi uporabe spiruline naj bi bila tudi okrepitev imunskega sistema. Močnejši imunski sistem seveda pomeni, da se naše telo lažje ubrani pred škodljivimi tujki oziroma pred patogenimi organizmi, ki povzročajo najrazličnejše okužbe. Tako se o spirulini včasih govori tudi kot o »protivirusnem dodatku«. To je seveda po eni strani zelo dobrodošla lastnost spiruline, a kot v mnogih drugih primerih obstaja tudi tu nekaj izjem. Tovrstni učinki spiruline so lahko problematični predvsem za ljudi z avtoimunskimi obolenji, kot sta lupus in revmatoidni artritis. Za tovrstna obolenja je namreč že v osnovi značilen pretirano aktiven imunski sistem, zato lahko spirulina prispeva k izrazitejšim simptomom bolezni.

2. Ljudje z motnjami, povezanimi s strjevanjem krvi

Spirulina spada med naravne protikoagulante, torej snovi, ki zavirajo strjevanje krvi. Tudi to je po eni strani pozitivna lastnost tega živila oziroma dodatka, saj je mogoče s pomočjo spiruline zmanjšati nevarnost za krvne strdke. Slaba plat pa je, da spirulina zaradi tovrstnega delovanja ni najbolj primerna za ljudi z motnjami strjevanja krvi, kakršna je denimo hemofilija. Ker zavira delovanje krvnih ploščic oziroma trombocitov, lahko spirulina v primeru poškodbe dodatno oteži proces zaustavljanja krvavitve.

Spirulina smoothie

3. Nosečnice in doječe matere

Čeprav lahko spirulina pomaga pri odstranjevanju delcev težkih kovin iz telesa, je lahko tudi sama vir teh delcev. Tako že v osnovi velja, da morate biti previdni pri nakupu tega dodatka – izberite izdelek, ki dokazano ne vsebuje delcev težkih kovin, nevarnih za telo. Uporaba biološko neoporečne spiruline pa je še posebej pomembna v obdobju nosečnosti (deloma pa tudi med dojenjem), sicer lahko pride do težav pri razvoju ploda. Če gre za kakovostno spirulino v prahu, pa praviloma ni omejitev glede uporabe v nosečnosti – oziroma je lahko to celo koristen vir pomembnih hranil za razvoj ploda.

4. Ljudje, ki so nagnjeni k prehranskim alergijam

Pri nekaterih ljudeh lahko spirulina povzroči alergijsko reakcijo. Čeprav gre za zelo redek pojav, pa previdnost ni odveč. To velja še posebej za ljudi, ki so nadpovprečno nagnjeni k prehranskim alergijam. Seveda to še ne pomeni nujno, da spirulina za vas ni primerna. Vendar pa je pomembno, da med prvo uporabo poskrbite za to, da ne boste sami oziroma za ustrezen nadzor.

5. Ljudje s fenilketonurijo

Fenilketonurija je redka dedna bolezen, za katero je značilna motena oziroma blokirana presnova aminokisline, imenovane fenilalanin. Ljudje s to diagnozo morajo biti tako zelo previdni pri prehrani in se izogibati živilom, ko vsebujejo fenilalanin oziroma večje količine te aminokisline. Če spadate med ljudi, ki jih je prizadela fenilketonurija, je uporaba spiruline odsvetovana. Tudi spirulina namreč vsebuje fenilalanin, ki se v vašem telesu zaradi umanjkanja potrebnih encimov ne more presnoviti.

Preberite tudi: Spirulina vam lahko pomaga pri hujšanju

5 hranil z izjemno pozitivnim vplivom na možgane

Naše kognitivne sposobnosti začnejo z leti pogosto pešati. To običajno pomeni vse več težav s spominom in slabšo koncentracijo, pridružijo pa se lahko tudi sorodne težave. Mnogokrat ti simptomi prerastejo v resnejše bolezni. Čeprav Alzheimerjeve in podobnih bolezni za zdaj še ni mogoče zanesljivo preprečiti, pa lahko vendarle vplivamo na zmanjševanje tveganja za resnejše kognitivne težave v starosti. Tudi v tem primeru je seveda eden izmed temeljev urejena prehrana, pri čemer so za zdravje možganov še posebej pomembne in koristne določene hranilne snovi …

1. Maščobne kisline omega-3 (predvsem DHA)

Pogosto se poudarja, da so maščobne kisline omega-3 izjemno pomembne za dobro zdravje. Med organi, katerih delovanje je še posebej močno odvisno od zadostnega vnosa kislin omega-3, zagotovo izstopajo možgani. Pri tem pa je pomembno, da možganom zagotovimo »pravo vrsto« maščobnih kislin omega-3. Najkoristnejša je namreč DHK oziroma dokozaheksaenojska kislina (pogosto se zanjo tudi v slovenščini uporablja kar kratica DHA, ki izvira iz angleške sintagme docosahexaenoic acid). Gre namreč za snov, ki predstavlja velik delež naših možganov. Kot vir dokozaheksaenojske kisline se običajno omenjajo predvsem različne vrste rib in ribje olje, vendar naj bi bile alge celo boljši vir, saj dobivajo ribe to pomembno maščobno kislino prav z uživanjem alg. Tako je kakovostno olje alg odličen dodatek za vse, ki želite poskrbeti za čim bolj zdrave možgane.

2. Citiholin

Med snovi, ki imajo lahko zelo pozitiven vpliv na možgane, sodi tudi citiholin – snov, ki jo uvrščamo med nukleotide in ki ima pomembno vlogo pri celičnem metabolizmu. Možganom lahko med drugim pomaga tako, da prispeva k delovanju mitohondrijev, k učinkovitejšemu sintetiziranju fosfolipidov in kateholaminov ter k boljšemu spominu. Citiholin je poleg tega pomemben za ohranjanje zdravih količin acetilholina v naših možganih (acetilholin je pomembna snov v naših možganih, ki vpliva na spomin in na druge kognitivne funkcije).

3. Antioksidanti

Kognitivne težave v starosti naj bi bile pogosto vsaj posredno povezane z oksidativnim stresom, ki je posledica nevarnih prostih radikalov. Če želimo zmanjšati nevarnost za oksidativni stres, ki je lahko tudi povod za mnoge druge težave z zdravjem, je pomembno, da poskušamo nevtralizirati proste radikale. Najbolj učinkovit način za to je uživanje zadostnih količin antioksidantov, ki jih najdemo predvsem v sadju in zelenjavi, določene (na primer vitamina E in selen) pa tudi v semenih in v oreščki. Med še posebej koristna živila za možgane naj bi sodile borovnice, ki so odličen vir antocianinov, pomembne skupine antioksidantov.

4. Vitamini iz skupine B

Eden najpomembnejših razlogov, zaradi katerih je nujno paziti na zadosten vnos B-vitaminov, je zagotovo njihov vpliv na možgane (npr. vloga, ki jo imajo pri nastajanju novih možganskih celic). Ključni so predvsem vitamini B6, B9 (folat) in B12. Omenjeni vitamini lahko med drugim pomagajo pri razgradnji homocisteina – snovi, ki lahko v prevelikih količinah poveča nevarnost za številne resne zdravstvene težave, vključno z Alzheimerjevo boleznijo. Določeni vitamini iz skupine B lahko obenem pomagajo tudi pri spodbujanju tvorbe nevrotransmiterjev, torej snovi, ki prenašajo sporočila med nevroni in drugimi deli telesa.

5. Kurkumin

Kurkuma je začimba, ki se ji pripisujejo številni pozitivni vplivi na zdravje. Večkrat slišimo, da naj bi bila prav kurkuma ena najbolj zdravih začimb. Zasluge za to ima predvsem kurkumin – snov, ki lahko med drugim pomaga tudi možganom, saj slovi po izjemnih protivnetnih učinkih. Uživanje kurkumina naj bi med drugim pomagalo pri zmanjšanju nevarnosti za težave s spominom in prispevalo k učinkovitejšemu nastajanju novih možganskih celic. Če želite, da bo absorpcija kurkumina čim boljša, vam priporočamo, da poskušate kurkumo kombinirati z malce popra. Piperin v črnem popru namreč poveča biološko razpoložljivost kurkumina.

Preberite tudi: Koristni nasveti za zdrave možgane

Hipoglikemija: simptomi, vzroki in preventivni ukrepi

Hipoglikemija je izraz, ki označuje zelo nizko raven sladkorja oziroma glukoze v krvi. Ker je lahko hipoglikemija zelo nevarna, je nujno, da znamo prepoznati znake, ki opozarjajo na hitro upadanje količine sladkorja v krvi – tako pri sebi kot pri bližnjih. Če bomo hitro ugotovili, kaj se dogaja, bo možno tudi hitro ukrepanje. Hkrati pa je dobro vedeti, zakaj sploh pride do hipoglikemije. Posledično boste lahko z ustreznimi preventivnimi ukrepi v prihodnje zmanjšali tveganje za tovrstne težave.

Hipoglikemija ima nekaj tipičnih znakov in simptomov

Najpogostejši simptomi, ki opozarjajo na hipoglikemijo oziroma nevarnost hipoglikemije, so tresavica, močnejše znojenje, bledica, pospešen ali neenakomeren srčni utrip, zamegljen vid, omotica, občutek šibkosti, nemir in povečana razdražljivost.

Vse to običajno spremljata tudi občutek hude lakote in zmedenost oziroma nezmožnost koncentracije. Obenem se lahko pridruži tud mravljinčenje na območju ustnic oziroma ust, še posebej pri resnejših oblikah hipoglikemije, za katero so hkrati značilne težave s koordinacijo. Če ne ukrepate, lahko pride do izgube zavesti. V skrajnem primeru pa predstavlja hipoglikemija celo nevarnost za smrt.

Kaj so možni vzroki za hipoglikemijo?

Še posebej visoka nevarnost za hipoglikemijo obstaja pri sladkornih bolnikih, ki uporabljajo inzulin. Če je odmerek inzulina previsok, se lahko namreč raven glukoze v krvi zniža prehitro oziroma preveč. Pogost razlog za hipoglikemijo je lahko tudi neredno prehranjevanje. V primeru izpuščanja obrokov ali nezadostnega vnosa hrane lahko torej krvni sladkor hitro pade pod normalno raven.

Dejavnik, ki lahko poleg tega prispeva k nevarnosti za hipoglikemijo, je pretiravanje s telovadbo, še posebej v kombinaciji z neustrezno prehrano. Včasih je lahko hipoglikemija povezana tudi z uporabo določenih zdravil. Med zdravila, katerih možen stranski učinek je pretiran padec glukoze v krvi, sodijo določena zdravila za revmatska obolenja in povišan krvni tlak.

Povečano nevarnost za hipoglikemijo predstavlja tudi uživanje alkohola. To velja še posebej za večje količine alkohola, saj so v tem primeru jetra preobremenjena, zato se lahko ustavi proces sproščanja zalog glukoze (gre za t. i. glikogen – presežek glukoze, ki se shranjuje v jetrih) v krvni obtok, ko je to potrebno. Med možne vzroke oziroma povode za hipoglikemijo pa sodijo tudi določene bolezni (bolezni jeter, ledvična obolenja, moteno delovanje endokrinih žlez, nekatere vrste raka …).

Preventivni ukrepi in prva pomoč

V primeru ponavljajočih se težav s hipoglikemijo je nujno, da poiščete vzrok in ga poskušate odpraviti. Če uporabljate inzulin, je zelo važno, da zares natančno sledite navodilom za pravilno uporabo. Hkrati je pomembno redno merjenje količine sladkorja v krvi, saj lahko tako po potrebi prilagodite odmerek. Izogibajte se alkoholu in ne preskakujte obrokov. Če ste povečali količino telesne aktivnosti, pazite, da boste temu prilagodili svojo prehrano.

Še posebej za sladkorne bolnike je pomembno, da imajo vedno pri sebi manjši prigrizek (na primer sadno ploščico), s pomočjo katerega lahko poskrbite za hitro povečanje količine sladkorja v krvi, če opazite simptome, ki opozarjajo na hipoglikemijo. Zelo pomembno je, da imate prigrizek pri sebi med telesno aktivnostjo, predvsem če veste, da okoli vas ne bo veliko ljudi.

Hkrati pa je seveda nujno, da tisti, ki imate pogosto težave s hipoglikemijo, o tem obvestite ljudi, s katerimi ste v stiku vsakodnevno, na primer sodelavce, in jim posredujete navodila za pravilno ukrepanje. Tako bodo lahko v primeru resnejše oblike hipoglikemije hitro posredovali. Po potrebi lahko nosite tudi posebno zapestnico ali obesek, na katerem so navedene vaše zdravstvene težave. To je lahko še posebej koristno, če bi bila potrebna zdravstvena pomoč. Medicinsko osebje bo tako lažje ugotovilo, da je v ozadju najverjetneje hipoglikemija.

Bi moralo postati vrtnarjenje obvezen šolski predmet?

Znanje o vzgoji različnih rastlin za prehrano je bilo v preteklosti praktično samoumevno. Večina ljudi se je namreč s tovrstnimi opravili srečevala praktično vsakodnevno, zato niti ni bilo potrebno posebno poučevanje, saj se je znanje usvajalo spontano in se prenašalo iz roda v rod. Danes smo precej manj odvisni od lastnega vrta, saj se večina po zelenjavo preprosto odpravi v trgovino oziroma kvečjemu do tržnice ali bližnjega kmeta. Pomanjkanje stika s procesom pridelave hrane je še posebej očitno pri najmlajših generacijah. Eno izmed rešitev te težave predstavljajo šolski vrtovi, ki jih poznajo tudi na nekaterih slovenskih šolah. Nekateri pa menijo, da bi bil pri tem potreben še korak dlje, in sicer uvedba vrtnarjenja kot obveznega predmeta (vsaj) v osnovnih šolah.

Ravnatelj, ki se je zavedal, da zgolj teoretično znanje ne bo dovolj

Primeri dobre prakse so znani tudi iz tujine. Eden takšnih je primer šole Charltona Manorja v Londonu. Pobudnik projekta je bil ravnatelj Tim Baker, ki je opažal vse več poročil o tem, da mnogim otrokom danes primanjkuje znanja o pridelavi hrane. Tako se je odločil, da na neizrabljenem kosu zemlje, ki je bil v lasti šole, ustvari vrt, namenjen učencem. Zavedal se je namreč, da ne bo dovolj zgolj podajanje teoretičnega znanja, ampak da je nujno, da se otroci o predelavi hrane učijo tudi v praksi, torej tako, da sami sodelujejo pri tem procesu.

Vrtnarjenje šolski predmet

Vrt kot priložnost za lažje razumevanje šolske snovi

Za Bakerja šolski vrt ni predstavljaj zgolj priložnosti za učne ure o pridelavi hrane, ampak je želel, da se učenci tako seznanijo tudi s sorodnimi vsebinami – na primer s procesom opraševanja rastlin in s prilagajanjem organizmov na različne okoliščine, ki je osrednji element evolucije. Prepričan je bil namreč, da bodo učenci precej bolje razumeli te vsebine, ki se sicer poučujejo v učilnici, in da si jih bodo lažje zapomnili, če bo učni proces potekal v malce drugačnem okolju. Hkrati je menil, da je šolski vrt tudi odlična priložnost za seznanjanje učencev s tem, kaj je zdrava prehrana in zakaj je tako pomembno, da poskušamo jesti čim bolj zdravo.

Učne ure na prostem ne pomenijo nujno več razgrajanja

Po nekaj več kot štirih letih je jasno, da je projekt, ki ga je začel ravnatelj Baker, velik uspeh. Nekateri učitelji so bili sicer sprva skeptični, saj so se bali, da bo pouk na prostem še poslabšal vedenjske težave nekaterih učencev. Vendar se je zgodilo povsem nasprotno. Celo tisti najbolj problematični učenci so z zanimanjem prisluhnili lekcijam in z veseljem poprijeli za delo. Del pridelka s šolskega vrta se prodaja v trgovinici, ki jo vodijo kar učenci sami, zaslužek pa jim nato pomaga pri nabavi dodatnega orodja in drugih pripomočkov za obdelavo vrta. Vse več je tudi povezav z navidezno precej drugačnimi predmeti, na primer z matematiko, kjer učenci pogosto rešujejo kar naloge, povezane z vrtom. Tako precej lažje razumejo, kaj je smisel določenih matematičnih operacij. Učenje je torej postalo bistveno manj abstraktno in bolj življenjsko.

Manj suhoparne lekcije o zdravi prehrani – večji vpliv na učence

Razlogov, ki govorijo v prid vrtnarjenju kot obveznemu šolskemu predmetu, je vsekakor več kot dovolj. Od seznanjanja s postopki pridelave hrane do možnosti povezave teorije in prakse, navajanja na delo v skupini in preživljanja časa na svežem zraku. Nekateri menijo, da je še posebej pomembna možnost drugačnega poučevanja o zdravi prehrani, ki je sicer precej suhoparno, zato na večino učencev ne naredi večjega vtisa. Zanimivo bo torej spremljati, ali se bo morda v bližnji prihodnosti za tovrstno obliko poučevanja odločalo vse več šol – tako pri nas kot v tujini – in ali lahko to postopoma zares privede do splošnejših sprememb učnega programa.

Preberite tudi: Šola v Indiji daje prednost sreči, namesto ocenam

Skrivnostni poljski gozd z ukrivljenimi drevesi

Znanost lahko sicer pojasni marsikaj, vendar ostajajo določena vprašanja vsaj za zdaj še neodgovorjena. Eden takšnih pojavov, ki jih znanstveniki še ne znajo povsem razložiti, je skrivnostni poljski gozd, poimenovan Krzywy Las, v katerem rastejo nenavadno ukrivljenja drevesa …

Manj znan, a izjemno zanimiv fenomen

Na svetu sicer obstaja kar nekaj skrivnostnih naravnih fenomenov. Nekateri so precej dobro znani, na primer jezera, katerih voda se je obarvala v rožnat odtenek. Po drugi strani pa obstajajo tudi malce manj znani, a zato nič manj osupljivi fenomeni. Eden takšnih je zagotovo gozd Krzywy Las. Nahaja se v regiji, imenovani Zahodnopomorjansko vojvodstvo, v neposredni bližini mesta Gryfino, nedaleč od poljsko-nemške meje. V gozdu Krzywy Las raste približno 400 dreves, katerih skupna značilnost je opazna že na prvi pogled – v spodnjem delu se debla ukrivijo pod ostrim kotom, nato pa zopet usmerijo navzgor. Pojav pa je še bolj nenavaden zaradi dejstva, da se je večina drevesnih debel ukrivila v isto smer …

Poljski gozd z ukrivljenimi drevesi Krzywy Las

Nekateri krivijo »čarovnice«

Domneva se, da so bila drevesa posajena nekje na začetku 30. let prejšnjega stoletja. Vendar pa gre zgolj za domneve, saj so se izgubila vsa poročila, na podlagi katerih bi bilo mogoče rekonstruirati nastanek gozda. Pomanjkanje otipljivih informacij v kombinaciji s skrivnostnim fenomenom je seveda spodbudilo številna ugibanja oziroma interpretacije. Pri tem gre pogosto za zgodbe s pravljičnimi elementi oziroma za nekakšne bajke, ki poskušajo narediti skrivnosti gozd še nekoliko skrivnostnejši. Med drugim se omenjajo tudi energijska polja in čarovništvo.

Gre morda za posledico posebne tehnike sajenja?

Kot kontrast razlagam, obarvanim z magičnimi elementi, so se pojavili tudi poskusi nekoliko bolj realističnih pojasnil za ukrivljenost dreves. Tako nekateri domnevajo, da gre za posledico posebne tehnike pri sajenju, saj naj bi bil les dreves predviden za izdelavo ukrivljenih predmetov. Vendar pa ne zna nihče zares pojasniti, kakšna natančno naj bi bila ta tehnika.

Poljski gozd z ukrivljenimi drevesi Krzywy Las

Znanstvene razlage niso povsem zadovoljive

Znanstveniki se sicer bolj kot k razlagi, v skladu s katero naj bi bil gozd Krzywy Las posledica načrtnih človeških posegov, nagibajo k temu, da so bili na delu določeni okoljski dejavniki. Možno naj bi na primer bilo, da je že kmalu po saditvi dreves zapadlo veliko snega, kar je vplivalo na smer rasti dreves. Vendar pa ima tudi ta razlaga določene pomanjkljivosti. Ne pojasni namreč, zakaj so v neposredni bližini gozda druga borova drevesa, ki rastejo skorajda povsem naravnost oziroma navpično. Tako morajo tudi znanstveniki na koncu priznati, da ne vedo zares, kaj je bil razlog za to, da so se drevesa ukrivila.

Bi ljudje sploh verjeli znanosti?

Izkušnje znanstvenikov s tovrstnimi pojavi so sicer pogosto takšne, da morebitna znanstvena razlaga na koncu niti ne spremeni dosti. Četudi jim uspe najti razlog za določen pojav, ki se je zdel dlje časa nepojasnljiv, predvsem lokalno prebivalstvo pogosto le stežka verjame tem razlagam. Ker so bili tako dolgo v stiku s tem pojavom, so ustvarili lastne teorije in zgodbe, kar je seveda povsem logično, nato pa se nočejo odpovedati tem interpretacijam, četudi jim je ponujena logična znanstvena razlaga.

Podobe kot iz fantazijskega romana …

Ne glede na to, kaj je razlog, da so se drevesa ukrivila, in ne glede na to, ali bo znanstvenikom uspelo najti ta razlog ali ne, je nekaj jasno: podoba gozda je naravnost osupljiva. Tako ni presenetljivo, da je Krzywy Las privabil tudi kar nekaj fotografov. Gozd je vsekakor odličen motiv za rahlo srhljive, a zato toliko bolj zanimive fotografije, ki pričarajo prav posebno vzdušje, še posebej ob malce bolj meglenih dneh.

Zakaj so sobne rastline odlične za zdravje?

Sobne rastline seveda niso »novodobna pogruntavščina«, vendar lahko v zadnjem času opažamo, da se nad njimi navdušuje zares ogromno ljudi. Tako se stanovanja, ki so bila še nedolgo tega praktično brez zelenja, spreminjajo v nekakšne urbane džungle, velik delež zaslug za vsesplošno popularizacijo zelenih rastlin pa imajo nedvomno družbena omrežja. Če se tudi sami navdušujete nad tem trendom, vas bo najverjetneje razveselilo, da sobne rastline niso »zgolj« paša za oči, ampak da lahko hkrati prispevajo tudi k boljšemu zdravju in počutju …

Obogatijo zrak s kisikom

Več kisika in manj ogljikovega dioksida v zraku pomeni lažje dihanje oziroma nasploh kakovostnejši in bolj zdrav zrak. Za prisotnost kisika v zraku je seveda ključen proces fotosinteze, ki poteka v zelenih rastlinah. S pomočjo sobnih rastlin lahko tako obogatite zrak v stanovanju s kisikom, kar lahko celo nekoliko zmanjša potrebo po prezračevanju. Določene rastline so v tem oziru še posebej koristne, predvsem sukulenti in orhideje, ki so tako še posebej dobra izbira za spalnice. V primerjavi z mnogimi drugimi vrstami namreč porabijo manjši delež proizvedenega kisika – ne smemo namreč pozabiti, da morajo tudi rastline dihati.  

Sobne rastline

Pomagajo pri odstranjevanju škodljivih snovi iz zraka

Sobne rastline lahko učinkujejo tudi kot nekakšni naravni prečiščevalci oziroma filtri zraka. Med drugim lahko pomagajo celo pri odstranjevanju delcev formaldehida v zraku. Precejšen del odkritij, povezanih s tovrstnimi učinki zelenih rastlin, izvira iz raziskav, ki so jih izvedli pri Nasi, in sicer v povezavi s kakovostjo zraka v zaprtih prostorih. Pri tem so odkrili, da imajo lahko prav zelene rastline ključno vlogo pri dvigu kakovosti. V proces odstranjevanja škodljivih hlapov so vključeni tako listi kot korenine. Med vrste, ki so še posebej učinkovite pri prečiščevanju zraka, med drugim sodijo zlati potos, navadni bršljan, čopasta zelenčica, salonska palma, taščin jezik, rumenkasti spatifil in obrobljena zmajevka.

Povečujejo zbranost

V zadnjih mesecih ste verjetno mnogi pridobili izkušnjo dela od doma. To ima seveda tako prednosti kot slabosti.  Za marsikoga je največja slabost ta, da se je doma pogosto precej težje zbrati in se osredotočiti (zgolj) na delo. Pri premagovanju tovrstnih težav si lahko na srečo pomagate z različnimi tehnikami, v pomoč pa so vam lahko tudi sobne rastline. Obstaja namreč več raziskav, ki razkrivajo, da lahko prisotnost zelenih rastlin v prostoru pomembno pripomore k izboljšanju zbranosti, koristna pa je tudi za spomin. V delovni prostor oziroma kotiček je torej dobro dodati vsaj nekaj zelenih rastlin.

Sobne rastline

Manj težav s suhim zrakom

Rastline med t. i. transpiracijo sprostijo v zrak kar nekaj vlage. Ocenjuje se, da predstavlja kar približno 10 odstotkov vse vlage v ozračju prav vlaga, ki jo oddajajo rastline. Proces transpiracije oziroma izhlapevanja tekočine iz rastlin je na prostem in v stanovanju zelo podoben. To pomeni, da lahko s pomočjo sobnih rastlin poskrbite, da bo zrak v prostorih vašega doma manj suh. Tako lahko sobne rastline uporabljate tudi kot nekakšen naravni vlažilnik zraka. Kot je znano, je suh zrak v prostorih, kar je pogosta težava v zimskih mesecih, povezan s številnimi nevšečnostmi.

Med drugim je prenizka stopnja zračne vlage pogosto kriva za zelo suho kožo, oteženo dihanje, kašljanje, neprijetno praskanje v grlu ipd. Sobne rastline v stanovanju vam lahko tako pomagajo pri preprečevanju naštetih in sorodnih težav. Raziskave pa so razkrile celo, da bolj vlažen zrak oteži preživetje virusa gripe in nekaterih drugih virusov.

Izjemno realistične peščene skulpture živali vas bodo osupnile

Umetnost je pogosto dojeta kot nekaj, kar naj bi presegalo obdobje svojega nastanka in posegalo proti večnosti. Čeprav so sicer umetnine običajno ustvarjene s pomočjo minljivih materialov, je minljivost medija še toliko očitnejša, ko gre za peščene skulpture. Te imajo na voljo še posebej malo časa, da naredijo vtis, saj so običajno uničene že zelo hitro po nastanku. Lahko torej v tem primeru sploh še govorimo o umetnosti? Tisti, ki so si v živo ogledali peščene skulpture, ki jih ustvarja Andoni Bastarrika, so enotni, da si več kot zaslužijo poimenovanje »umetnina«. To, da je njihov rok trajanja tako kratek, jim ne odvzema vrednosti, ampak povsem nasprotno …

Že ob ogledovanju fotografij očitno, da gre za izjemno talentiranega umetnika

Čeprav je čas, ko si je mogoče umetnine Andonija Bastarrike ogledati v živo, izjemno kratek, pa fotografije vendarle omogočajo nekoliko dolgotrajnejšo obstojnost teh ustvarjanj. Prepričani smo sicer, da so skulpture v živo še mogočnejše, a tudi s pomočjo fotografij je mogoče presoditi, da gre za izjemno nadarjenega ustvarjalca. Skulpture močno presegajo običajne peščene gradove, ki ste jih morda kdaj poskusili ustvariti tudi sami.

Gre za izjemno dodelane umetnine, in sicer se je umetnik odločil, da se posveti predvsem upodabljanju različnih živali. Iz navidezno zelo preprostega materiala, ki ga običajno niti ne povezujemo z umetnostjo, Andoni Bastarrika ustvari skorajda neverjetno realistične skulpture, ki bi jih bilo mogoče precej zlahka zamenjati za resnične živali.

image6

Minljivosti zapisane skulpture, a lepota se skriva v trenutkih …

Med peščenimi skulpturami, ki jih je Andoni Bastarrika ustvaril doslej, se najdejo konji, psi, morski psi, sloni, lignji, krokodili in predstavniki mnogih drugih vrst živali. Ne glede na to, za kateri motiv se odloči, je končni rezultat vedno estetski presežek, ki požanje ogromno občudovanja. Umetnik, ki se s tovrstnimi projekti ukvarja že od leta 2010, poskrbi tudi za ustrezno okolico oziroma podlago/ozadje, kar prispeva k temu, da umetnina na koncu učinkuje še bolj realistično. Na vprašanja o tem, zakaj se je odločil prav za peščene skulpture, odgovarja, da ga je material fasciniral že od nekdaj. Za peščeno skulpturo se mora združiti ogromno delcev peska oziroma mivke, kar vidi kot metaforo za idealno človeško družbo.

Čeprav je tudi človek zapisan minljivosti, imamo čas, da s skupnimi močmi ustvarimo nekaj lepega, četudi bo to trajalo le kratek čas – dokler v to idilično podobo ne poseže narava. Podobno kot pri peščenih skulptur, torej, ki so, ko umetnik zaključi svoje delo, prepuščene vetru in drugim naravnim silnicam. Razlog za to, da večinoma ustvarja podobe živali, pa naj bi se skrival v navduševanju nad njihovo skorajda brezmejno svobodo – če seveda človek ne poskuša nasilno omejevati te svobode, kot se to pogosto dogaja. Čeprav se Andoni Bastarrika zaveda, da so verige realnost mnogih živali, se izogiba motivom, ki bi prikazovali trpljenje. Namesto tega želi poudariti lepoto, moč in svobodo – elemente, ki so vedno prisotni vsaj kot potencial.

image11

Nekatere skulpture zahtevajo tudi več dni trdega dela

Kot lahko verjetno ugotovite na podlagi ogledovanja fotografij, skulpture Andonija Bastarrike niso nekaj, kar bi bilo mogoče ustvariti kar mimogrede. Umetnik posveti izdelavi posamezne skulpture kar nekaj časa. Pri manjših skulpturah to pomeni najmanj nekaj ur, večje in zahtevnejše pa mu lahko vzamejo tudi več dni. Umetnik stavi na precej minimalističen pristop – poleg peska oziroma mivke namreč uporablja le še omejeno število naravnih materialov, in sicer za to, da določene skulpture poživi z nekaj barve.

image4
image10
image7
image8
image13
image9
image5
image12
image15
image2 1
image17
image16

Možnost za covid-19 manjša pri tistih, ki nosijo očala?

Uporaba zaščitnih mask za prekrivanje ust in nosu je postala že skorajda povsem samoumevna. A čeprav predstavljajo prav kapljice, ki nastajajo med govorjenjem, kihanjem in kašljanjem, glavno nevarnost za prenos oziroma širjenje novega koronavirusa, bi si morda več pozornosti zaslužila tudi možnost okužbe prek oči. Na to opozarja tudi raziskava, ki so jo izvedli v bolnišnici v kitajski provinci Hubej. Izkazalo se je namreč, da je bil odstotek okuženih, ki nosijo očala, opazno nižji kot siceršnji delež prebivalstva, ki mora redno uporabljati očala zaradi težav z vidom …

Raziskovalce zanimali predvsem tisti, ki uporabljajo očala več kot 8 ur na dan

Ideja za raziskavo se je porodila na podlagi spontanega opažanja, da je med okuženimi z novim koronavirusom precej malo takšnih, ki nosijo očala. Raziskovalci so želeli ugotoviti, ali je mogoče to opažanje podkrepiti tudi z empiričnimi podatki, zato so analizirali 276 primerov bolnikov, ki so zboleli za covidom-19. Ni jih zanimalo zgolj to, kdo izmed bolnikov uporablja očala in kdo ne, ampak je bila pomembna tudi informacija o tem, ali gre zgolj za kratkotrajno ali za redno nošnjo očal. Takšnih, ki so očala uporabljali 8 ur dnevno ali več, je bilo 6 odstotkov.

V vseh tovrstnih primerih je bila uporaba očal povezana s kratkovidnostjo oziroma z miopijo. Skupno število vseh, ki so uporabljali očala, je bilo sicer nekoliko višje (približno 11 odstotkov vseh anketiranih), vendar pa je šlo v drugih primerih za bralna očala, ki so se uporabljala zgolj občasno. Zbrane podatke so nato raziskovalci, ki so študijo sredi septembra objavili v reviji JAMA Ophthalmology, primerjali z deležem miopije med splošno populacijo v provinci Hubej. Pri tem so si pomagali s predhodnimi raziskavami, s pomočjo katerih je bilo ugotovljeno, da se z miopijo spopada kar približno 31,5 odstotka prebivalstva v tej provinci.

Raziskav premalo, da bi bilo mogoče govoriti o splošnih priporočilih

Študija je bila sicer, kot omenjeno, objavljena šele v septembru, vendar pa gre za raziskavo, ki se je začela že konec januarja in zaključila sredi marca. Izsledki seveda odpirajo vprašanje o tem, ali bi bila morda za zmanjševanje nevarnosti za okužbo z novim koronavirusom smiselna splošna uporaba zaščite za oči. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da je še prezgodaj, da bi bilo mogoče govoriti o tovrstnih priporočilih. Upoštevati je namreč treba, da je šlo za precej majhno študijo in da so bili vanjo vključeni bolniki iz ene same bolnišnice.

Poleg tega je bila odkrita zgolj korelacija, ki še ne pomeni nujno jasne in nedvoumne vzročno-posledične povezave. Dodatno omejitev pri raziskavi predstavlja dejstvo, da so bili podatki o razširjenosti miopije med populacijo precej stari, saj so bili pridobljeni v okviru raziskave, izvedene leta 1985. Vendar pa se zdi odstotek kljub temu precej točen – po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo diagnozo miopija  leta 2010 približno 27 odstotkov celotne svetovne populacije, tovrstne težave z vidom pa so najbolj razširjene v vzhodnih predelih Azije.

Zaščita oči smiselna predvsem za zdravstvene delavce

Kot osnovna ukrepa za zmanjševanje možnosti za širjenje novega koronavirusa se tako še vedno omenjata predvsem uporaba zaščitne maske za nos in usta ter ohranjanje ustrezne razdalje, torej vsaj 1,5 metra. Vendar pa strokovnjaki kljub temu menijo, da si vprašanje smiselnosti zaščite oči zasluži dodatno pozornost oziroma nove raziskave, ki bi lahko ponudile boljše razumevanje te problematike. Drugače pa je seveda pri tistih, ki delajo v zdravstvu. Zanje je tudi zaščita oči zelo priporočljiva, v določenih primerih pa celo nujna. Za druge pa naj bi vsaj za zdaj zadostovalo redno umivanje rok in izogibanje dotikanju oči.