Prijava
Uporaba zaščitnih mask za prekrivanje ust in nosu je postala že skorajda povsem samoumevna. A čeprav predstavljajo prav kapljice, ki nastajajo med govorjenjem, kihanjem in kašljanjem, glavno nevarnost za prenos oziroma širjenje novega koronavirusa, bi si morda več pozornosti zaslužila tudi možnost okužbe prek oči. Na to opozarja tudi raziskava, ki so jo izvedli v bolnišnici v kitajski provinci Hubej. Izkazalo se je namreč, da je bil odstotek okuženih, ki nosijo očala, opazno nižji kot siceršnji delež prebivalstva, ki mora redno uporabljati očala zaradi težav z vidom …
Raziskovalce zanimali predvsem tisti, ki uporabljajo očala več kot 8 ur na dan
Ideja za raziskavo se je porodila na podlagi spontanega opažanja, da je med okuženimi z novim koronavirusom precej malo takšnih, ki nosijo očala. Raziskovalci so želeli ugotoviti, ali je mogoče to opažanje podkrepiti tudi z empiričnimi podatki, zato so analizirali 276 primerov bolnikov, ki so zboleli za covidom-19. Ni jih zanimalo zgolj to, kdo izmed bolnikov uporablja očala in kdo ne, ampak je bila pomembna tudi informacija o tem, ali gre zgolj za kratkotrajno ali za redno nošnjo očal. Takšnih, ki so očala uporabljali 8 ur dnevno ali več, je bilo 6 odstotkov.
V vseh tovrstnih primerih je bila uporaba očal povezana s kratkovidnostjo oziroma z miopijo. Skupno število vseh, ki so uporabljali očala, je bilo sicer nekoliko višje (približno 11 odstotkov vseh anketiranih), vendar pa je šlo v drugih primerih za bralna očala, ki so se uporabljala zgolj občasno. Zbrane podatke so nato raziskovalci, ki so študijo sredi septembra objavili v reviji JAMA Ophthalmology, primerjali z deležem miopije med splošno populacijo v provinci Hubej. Pri tem so si pomagali s predhodnimi raziskavami, s pomočjo katerih je bilo ugotovljeno, da se z miopijo spopada kar približno 31,5 odstotka prebivalstva v tej provinci.
Raziskav premalo, da bi bilo mogoče govoriti o splošnih priporočilih
Študija je bila sicer, kot omenjeno, objavljena šele v septembru, vendar pa gre za raziskavo, ki se je začela že konec januarja in zaključila sredi marca. Izsledki seveda odpirajo vprašanje o tem, ali bi bila morda za zmanjševanje nevarnosti za okužbo z novim koronavirusom smiselna splošna uporaba zaščite za oči. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da je še prezgodaj, da bi bilo mogoče govoriti o tovrstnih priporočilih. Upoštevati je namreč treba, da je šlo za precej majhno študijo in da so bili vanjo vključeni bolniki iz ene same bolnišnice.
Poleg tega je bila odkrita zgolj korelacija, ki še ne pomeni nujno jasne in nedvoumne vzročno-posledične povezave. Dodatno omejitev pri raziskavi predstavlja dejstvo, da so bili podatki o razširjenosti miopije med populacijo precej stari, saj so bili pridobljeni v okviru raziskave, izvedene leta 1985. Vendar pa se zdi odstotek kljub temu precej točen – po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo diagnozo miopija leta 2010 približno 27 odstotkov celotne svetovne populacije, tovrstne težave z vidom pa so najbolj razširjene v vzhodnih predelih Azije.
Zaščita oči smiselna predvsem za zdravstvene delavce
Kot osnovna ukrepa za zmanjševanje možnosti za širjenje novega koronavirusa se tako še vedno omenjata predvsem uporaba zaščitne maske za nos in usta ter ohranjanje ustrezne razdalje, torej vsaj 1,5 metra. Vendar pa strokovnjaki kljub temu menijo, da si vprašanje smiselnosti zaščite oči zasluži dodatno pozornost oziroma nove raziskave, ki bi lahko ponudile boljše razumevanje te problematike. Drugače pa je seveda pri tistih, ki delajo v zdravstvu. Zanje je tudi zaščita oči zelo priporočljiva, v določenih primerih pa celo nujna. Za druge pa naj bi vsaj za zdaj zadostovalo redno umivanje rok in izogibanje dotikanju oči.
