Grško seno (Trigonella foenum-graecum), imenovano tudi sabljasti triplat, je rastlina, katere deli imajo dolgo zgodovino uporabe. Še posebej cenjena so semena, ki veljajo za priljubljeno začimbo v indijski kulinariki. Poskrbijo namreč za rahlo sladkast, oreščkast okus. Vendar pa grško seno ni cenjeno zgolj kot začimba, saj se obenem že dolga stoletja uporablja tudi v alternativnem zdravilstvu, od tradicionalne kitajske medicine do ajurvede. Obstaja namreč kar nekaj zdravstvenih in sorodnih težav, pri katerih naj bi si bilo mogoče zelo uspešno pomagati s pripravki iz semen grškega sena.
1. Spodbujanje tvorbe mleka pri doječih materah
Materino mleko je vir pomembnih hranilnih snovi za novorojenčke. Vendar pa ima nemalo žensk kar precej težav z dojenjem. Ena najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo novopečene mame, je nezadostna tvorba mleka. Na srečo pa obstaja kar nekaj metod, s pomočjo katerih je mogoče uspešeno spodbuditi nastajanje mleka v mlečnih žlezah. Med njimi najdemo tudi precej učinkovitih naravnih metod brez nevarnosti za nezaželene stranske učinke. Ena izmed tovrstnih metod je pitje čaja, pripravljenega iz semen grškega sena. Pozitiven vpliv tovrstnih čajev je bil dokazan tudi v okviru znanstvenih raziskav. Izkazalo se je namreč, da je uživanje čajev iz grškega sena precej učinkovitejše pri spodbujanju tvorbe mleka kot placebo.
2. Pomoč pri vnetnih kožnih obolenjih
V tradicionalnem zdravilstvu se je grško seno pogosto uporabljalo kot pomoč pri različnih težavah s kožo, še posebej pri tistih, povezanih z vnetnim odzivom telesa. V tovrstnih primerih je bilo grško seno običjano osnova za pripravo zeliščnih oblog, možno pa ga je dodati tudi topli kopeli. Še ena opcija za tiste, ki bi si želeli z grškim senom pomagati pri pomiritvi kože in pri spodbuditvi njene obnove, pa je, da semena namočite čez noč, nato pa iz njih izdelate pasto, ki jo lahko med drugim uporabite tudi za nego kože, ki jo je opeklo sonce.
3. Naravna pomoč pri uravnavanju krvnega sladkorja
Obstaja kar precej odličnih naravnih dodatkov, ki lahko pomagajo pri uravnavanju količine sladkorja v krvi in ki so tako še posebej koristni za sladkorne bolnike. Mednje sodijo tudi semena grškega sena. Ta so namreč bogata z vlakninami, zato bodo upočasnila razgradnjo hrane oziroma absorpcijo glukoze. Hkrati pa naj bi grško seno spodbujalo delovanje inzulina.
4. Ublažitev bolečih menstrualnih krčev
Se pogosto spopadate z zelo bolečimi menstruacijami, med katerimi morate posegati po protibolečinskih sredstvih? Če poskušate najti nekoliko bolj naravno rešitev, si lahko tudi v tem primeru pomagate s semeni grškega sena, ki naj bi se za tovrstne namene uporabljala že v obdobju starih Egipčanov. Domneva se, da je ublažitev menstrualnih krčev oziroma bolečin, ki spremljajo menstruacijo, povezana s protivnetnim delovanjem grškega sena, zaradi katerega so semena, kot omenjeno, zelo koristna tudi pri vnetjih kože.
5. Izboljšana prebava oziroma manj težav z zaprtjem
Zaradi vsebnosti precejšnje količine vlaknin – 1 žlica vsebuje kar približno 3 grame vodotopnih vlaknin – je grško seno, podobno kot na primer indijski trpotec, tudi odlična izbira za vse, ki imate pogosto težave z zaprtjem. Pripravki iz grškega sena bodo poskrbeli, da bo vaša prebava precej bolj redna oziroma urejena. Obenem bo to pomenilo manj težav z napihnjenostjo in vetrovi, kar sta težavi, ki pogosto spremljata zaprtje. Nekateri ljudje pa opažajo, da jim redna uporaba grškega sena oziroma semen te rastline pomaga tudi pri zgagi, torej pri težavah s čezmernim zatekanjem želodčne kisline v požiralnik. Grško seno ima lahko torej vsestransko pozitiven vpliv na prebavni sistem.
Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene precejšen delež populacije. Najbolj tipična simptoma sta bolečina in okorelost sklepov. Na žalost še ne obstaja pravo zdravilo za to bolezen, vendar pa je mogoče po drugi strani precej uspešno ublažiti simptome artritisa, hkrati pa nekoliko upočasniti napredovanje bolezni. Pri tem si je mogoče pomagati z različnimi zdravili, ena izmed možnosti pa so tudi naravni pripravki. Če vas zanimajo predvsem slednji, so ena najboljših izbir pripravki iz kurkume – tako za zaužitje kot za zunanjo uporabo. Kurkuma je namreč znana po protivnetnih učinkih, zato je izjemno koristna za ljudi, ki se spopadajo z revmatoidnim artritisom.
1. Protivnetno mazilo iz kokosovega olja, kurkume in kajenskega popra
Prvi pripravek iz kurkume za lajšanje simptomov revmatoidnega artritisa, ki vam ga predstavljamo, je preprosto, a izjemno učinkovito mazilo, ki ga lahko uporabite za masažo prizadetih predelov. Za pripravo mazila boste najprej potrebovali približno 20 gramov kokosovega olja, ki ga segrejte na sobno temperaturo. Nato mu dodajte 1 žličko kurkume v prahu in ščepec kajenskega popra, ki je, podobno kot kurkuma, znan po izrazitih protivnetnih učinkov. Tako dobite izjemno močno, hkrati pa povsem naravno protivnetno mazilo. Če želite izdelati večje količine mazila, ustrezno prilagodite količino posameznih sestavin.
2. Zlato mleko
Zlato mleko je verjetno najbolj znan napitek iz kurkume, ki lahko pomaga pri najrazličnejših težavah z zdravjem in počutjem. Med drugim je lahko uživanje zlatega mleka zelo koristno tudi za ublažitev simptomov revmatoidnega artritisa. V kozico nalijte 500 mililitrov poljubnega rastlinskega napitka (npr. mandljevega mleka), ki mu dodajte 3 grame kurkume ter enako količino ingverja in cimeta. Nato v kozico stresite še ščepec črnega popra, po želji pa lahko dodate tudi malce sladila po izbiri. Mešanico segrevajte približno 10 minut. Nato počakajte, da se rahlo ohladi, preden zlato mleko popijete.
3. Kurkumin čaj
Še preprostejša možnost kot zlato mleko je kurkumin čaj, ki je prav tako zelo učinkovit pri lajšanju bolečin in drugih simptomov, značilnih za revmatoidni artritis. Čaj pripravite tako, da najprej zavrete mešanico 500 mililitrov vode, 1 žličke kurkume in ščepca črnega popra (dodatek popra je pomemben, ker piperin občutno poveča biorazpoložljivost kurkumina, ki je najpomembnejša protivnetna snov v kurkumi). Ko tekočina zavre, znižajte temperaturo in kuhajte še približno 10 minut. Na koncu dodajte limonin sok in sladilo po izbiri ter popijte.
4. Glinene obloge s kurkumo
Zelo hitro ublažitev bolečin v sklepih, najbolj tipičnega simptoma revmatoidnega artritisa, je mogoče doseči tudi z glinenimi oblogami. Podobno kot kurkuma lahko tudi glina poskrbi za protivnetne učinke, obenem pa bo telo oskrbela s pomembnimi minerali, ki se lahko absorbirajo skozi kožo. Zmešajte približno 3 žlice gline v prahu, 1 žlico kurkume in malce vode, da dobite gosto pasto (svetujemo vam, da za mešanje uporabite pripomoček, ki ni izdelan iz kovine). Dobljeno pasto nanesite na prizadeta območja in počakajte približno 20 minut, da se strdi. Nato odstranite oblogo s pomočjo mlačne vode.
5. Sirup iz kurkume in ingverja
Pri tem receptu priporočamo uporabo sveže, približno 150-gramske korenine ingverja in kurkume. Korenini najprej olupite oz. ostrgajte in ju naribajte na drobne koščke. Koščke ingverja in kurkume stresite v skledo ter jim dodajte še 1 žličko celih zrn črnega popra. V večjem loncu zavrite približno 4 litre vode, ki jo nato prelijte po pripravljenih sestavinah (če želite, lahko dodate tudi sladilo po izbiri). Skledo pokrijte in počakajte približno 12 ur. Nato vse skupaj premešajte s paličnim mešalnikom in precedite mešanico skozi gosto cedilo. Dobljeni sirup shranite v hladilnik. Ko želite pripraviti napitek, v kozarec najprej nalijte sveže iztisnjen limonin sok. Nato kozarec napolnite s sirupom do približno 1/3. Prilijte še navadno ali mineralno vodo in popijte.
Čezmerna telesna teža precejšnjega dela prebivalstva predstavlja resno težavo v mnogih predelih sveta. Pri tem je še posebej zaskrbljujoče, da se »epidemija debelosti« ne širi le med odraslimi, ampak tudi med vedno večjim številom otrok. Razlogi za naglo povečevanje povprečne telesne teže so seveda različni. Običajno gre za preplet večjega števila dejavnikov, vendar pa lahko kljub temu izločimo nekaj takšnih, ki so še posebej problematični. Eden izmed njih so zagotovo »popite kalorije«, običajno v obliki različnih sladkih pijač. V mehiški zvezni državi Oaxaca so se zato odločili, da bodo poskusili omejiti dostop do tovrstnih pijač vsaj najmlajšim. Tako je bila sprejeta popolna prepoved prodajanja visokokaloričnih sladkih pijač otrokom.
Od denarnih kazni do popolnega zaprtja trgovine
Globalizacija, agresivno oglaševanje in drugi dejavniki so privedli do tega, da je postalo redno uživanje sladkih pijač vse bolj razširjeno tudi v državah, kot je Mehika. Čeprav gre za navado, ki jo običajno pripisujemo predvsem Američanom, s(m)o nezdrave navade, ki »izvirajo« iz ZDA, počasi, a zanesljivo posvojili tudi marsikje drugje. Prav v Mehiki naj bi bil ta trend še posebej opazen, zato se je vlada odločila, da je skrajni čas za ukrepanje. V skladu z novim zakonom bo trgovce v primeru, da bi jih kljub prepovedi ujeli pri prodaji sladkih pijač otrokom, čakala denarna kazen. V skrajnem primeru pa tvegajo celo popolno prepoved obratovanja. Nove omejitve so tako zelo podobne tistim, ki že veljajo za prodajo alkohola in tobačnih izdelkov mladoletnim osebam.
Pandemija upočasnila sprejetje zakona
Magaly López Domínguez, ki je sodelovala pri pripravi osnutka novega zakona, je medijem povedala, da se ji zdi škandalozno, da imajo v mnogih ruralnih predelih države težave z dostopom do zdravil, po drugi strani pa lahko brez težav pridejo do kokakole. Osnutek je bil sicer pripravljen že lani, vendar pa je bilo nato sprejetje zakona zaradi pandemije koronavirusne bolezni prestavljeno za nekaj mesecev. Po besedah Magaly López Domínguez naj bi sicer prav pandemija osvetlila, kako pogubne so v resnici lahko sladke pijače, če jih uživamo redno. Diagnozi, kot sta diabetes tipa 2 in hipertenzija, ki sta pogosto povezani prav z debelostjo, namreč pomenita večjo nevarnost za zaplete v primeru okužbe z novim koronavirusom.
Pretežkih kar 73 odstotkov Mehičanov
Trenutno naj bi prav Mehičani popili največje količine sladkih pijač na prebivalca na svetu. Povprečni Mehičan naj bi namreč na leto popil kar približno 163 litrov tovrstnih pijač, s čimer Mehičani močno prekašajo celo Američane. To se med drugim odraža tudi v vedno večjem deležu prebivalstva z diabetesom tipa 2, predvsem pa v naraščajočem številu Mehičanov, ki vsako leto umrejo zaradi zapletov, povezanih z omenjeno diagnozo. Hkrati pa tudi v deležu prebivalcev s čezmerno telesno težo. V to kategorijo naj bi namreč spadalo kar 73 odstotkov Mehičanov. V preteklosti so se že pojavili različni poskusi spopadanja s to težavo. Med drugim je bil leta 2014 uveden 10-odstotni davek na sladke pijače, ob čemer kritiki opozarjajo, da tako zbrana sredstva niso bila preusmerjena v zdravstveni sistem, kot je bilo obljubljeno.
Omejen dostop naj bi prispeval k redkejšemu uživanju
Novi zakon je bil pripravljen na podlagi ugotovitev, da naj bi sladke pijače uživalo kar 80 odstotkov dvoletnikov v Mehiki, pri čemer se precejšnje število teh otrok z njimi prvič spozna že v prvih mesecih življenja. Sprva jim seveda te pijače kupujejo odrasli, ko so nekoliko večji, pa se ponje večkrat odpravijo kar sami. Čeprav prepoved seveda ne odpravlja možnosti, da bodo sladke pijače otrokom v prihodnje kupovali starši in drugi odrasli, pa naj bi ukrep vsaj nekoliko otežil dostop in s tem zmanjšal pogostost uživanja tovrstnih napitkov. Ponekod naj bi bilo sicer pogosto uživanje sladkih pijač vsaj deloma povezano tudi s težjim dostopom do čiste pitne vode. Advertisement
Najverjetneje ste že slišali za to, da so lahko probiotiki zelo koristen dodatek. Z njimi namreč poskrbimo za ohranjanje ravnovesja med škodljivimi in koristnimi bakterijami v črevesju, s tem pa za zdrav črevesni mikrobiom. To nima zgolj pozitivnega vpliva na prebavila. Od črevesnega mikrobioma so namreč odvisni tudi mnogi drugi vidiki našega zdravja in počutja. Med drugim je dogajanje v črevesju zelo pomembno tudi za močan imunski sistem, posledično pa za uspešno obrambo telesa pred najrazličnejšimi mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni. Seveda pa niso vsa probiotična prehranska dopolnila enako kakovostna oziroma niso vsa primerna za vse. Kako torej izbrati prave probiotike za doseganje želenih učinkov?
Podatek o številu različnih sevov in o CFU/g še ni nujno dovolj …
Pogosto je mogoče zaslediti prepričanje, da več različnih bakterijskih sevov pomeni tudi boljši probiotik. Hkrati pa naj bi se ob nakupu pazilo še na število, ki izraža CFU/g. Gre za kratico, ki izvira iz angleškega izraza »colony-forming units«, kar bi bilo mogoče prevesti kot število enot (oziroma mikroorganizmov), ki tvorijo kolonijo, vsebovanih v enem gramu probiotičnega dopolnila. Čeprav lahko s tovrstnim pristopom pridemo do precej kakovostnega dopolnila, pa kar nekaj strokovnjakov meni, da to vendarle ni najboljša pot. Upoštevati je namreč treba tudi to, da opravljajo različne bakterije oziroma bakterijski sevi različne naloge.
Čeprav vsebuje določeno probiotično prehransko dopolnilo kar precej različnih vrst sevov, to še ne pomeni, da vsebuje tudi tiste bakterije, ki bi bile še posebej koristna pomoč pri tistem, zaradi česar smo se v osnovi sploh odločili za dodajanje probiotikov. Zanašanje zgolj na število različnih sevov – in na podatek o CFU/g – je tako do neke mere loterija. Po do zdaj znanih podatkih namreč v našem črevesju domuje kar približno osem tisoč različnih bakterijskih sevov, zato je smiselno, da smo pri izbiri probiotikov nekoliko bolj izbirčni.
Razmislite o tem, kaj je osnovni razlog za uporabo probiotičnega dopolnila
Za začetek je pametno razmisliti predvsem o tem, kaj je glavni cilj uporabe probiotičnega dopolnila. Vas morda mučijo prebavne težave, kot so na primer vetrovi ali napihnjenost, ki jih želite ublažiti s pomočjo kakovostnih probiotikov? Ste morda slišali, da lahko probiotiki pomagajo pri krepitvi imunskega sistema, zato želite svojemu telesu nekoliko olajšati boj s potencialno nevarnimi oziroma patogenimi mikroorganizmi? Ali pa ste začeli o probiotičnem dopolnilu razmišljati predvsem zaradi potencialnega pozitivnega vpliva na duševno zdravje oziroma na razpoloženje?
Probiotiki lahko zares pomagajo pri vseh naštetih – in mnogih drugih – težavah, vendar pa so za doseganje posameznih ciljev še posebej koristni določeni bakterijski sevi. Za ublažitev napihnjenosti se na primer priporočajo naslednji sevi: Bifidobacterium lactis HN019, Bifidobacterium lactis Bi-07 in Lactobacillus acidophilus NCFM. Pri sorodni težavi, in sicer pogostih vetrovih, pa je še posebej dobra izbira probiotik, ki vsebuje bakterijski sev z znanstvenim imenom Lactobacillus plantarum DSM 9843.
Najboljši bakterijski sevi za močnejši imunski sistem in manj težav z razpoloženjem
Trenutno je zagotovo še posebej aktualno vprašanje krepitve imunskega sistema. Če si želite pri tem pomagati s probiotiki, so lahko koristna dopolnila, ki vsebujejo sev Bifidobacterium lactis HN019, ki je, kot omenjeno, priporočljiv tudi pri napihnjenosti, ali pa sev, poimenovan Lactobacillus acidophilus NCFM. Za zmanjševanje nevarnosti za depresijo, kot pomoč pri spopadanju s stresom in za preprečevanje oziroma lajšanje drugih težav z duševnim zdravjem pa naj bi bila še posebej priporočljiva dopolnila, ki vsebujejo tudi bakterijski sev Lactobacillus rhamnosus JB-1. Za izbiro probiotika si je torej pametno vzeti dovolj časa in poiskati takšnega, ki bo resnično prilagojen vašim specifičnim potrebam.
Številni izdelki za dom so polni škodljivih kemikalij, ki lahko ogrozijo vaše zdravje, obenem pa imajo vse prej kot pozitiven vpliv na okolje. Na srečo pa lahko tovrstne izdelke pogosto nadomestite s precej bolj varnimi alternativami. Pri tem vam bodo v veliko pomoč eterična olja. V nadaljevanju boste našli kar 10 kreativnih idej za uporabo različnih eteričnih olj v naravnih izdelkih za dom …
1. Univerzalno čistilo in naravno razkužilo za površine
V razpršilko nalijte toplo vodo, ki ji dodajte nekaj kapljic eteričnega olja limone in eteričnega olja čajevca. Tako dobite preprosto, vsestransko uporabno čistilo, ki je med drugim zelo uporabno za razkuževanje kuhinjskih in drugih površin.
2. Dezinfekcija športnih oblačil
Se je v športna oblačila zažrl vonj po znoju, ki se ga ne morete nikakor znebiti? Priporočamo vam, da po vsaki vadbi oblačila namočite v vodo, ki ste ji dodali sodo bikarbono ter eterično olje čajevca in limone. Počakajte vsaj približno eno uro, nato pa oblačila operite v pralnem stroju kot običajno.
3. Prijeten in zdrav zrak v stanovanju
Znano je, da lahko v osvežilcih zraka pogosto najdemo ogromno potencialno škodljivih sestavin. Za osvežitev zraka v stanovanju je tako precej bolje uporabljati naravna sredstva. Zelo uporabna so seveda prav eterična olja, še posebej če si lastite difuzor. Odlična izbira je denimo eterično olje cimeta – tako zaradi prijetnega vonja kot zaradi protimikrobnih učinkov.
4. Odišavljanje perila
Mnogi so ugotovili, da je mehčalec za perilo povsem nepotreben izdelek, ki lahko za povrh pogosto povzroči alergijske reakcije. Tako je za mehčanje perila precej bolje uporabiti alkoholni kis. Če želite, da bodo imela vaša oblačila prijetnejši vonj, pa lahko dodate še malce izbranega eteričnega olja. To bo obenem poskrbelo za lepši vonj notranjosti pralnega stroja.
5. Čiščenje kopalniške zavese
Razrast plesni na kopalniški zavesi je precej pogosta težava. Nekateri si pri odstranjevanju pomagajo z varekino, ki pa je seveda zelo agresivna snov, zato je precej bolj priporočljivo, da izberete naravnejšo možnost. Mesta na kopalniški zavesi, kjer se je pojavila plesen, popršite z mešanico, pripravljeno iz vroče vode ter eteričnega olja evkaliptusa in čajevca. Malce počakajte, nato pa boste morali problematična območja le še rahlo zdrgniti z gobico.
6. Čistilo za kopalno kad
Zmešajte pol skodelice sode bikarbone in pol skodelice kisa. Mešanici nato dodajte nekaj kapljic eteričnega olja bergamotke in olja limete. Tako dobite odlično naravno čistilo za čiščenje kopalne kadi.
7. Osvežitev košev za smeti
Četudi skrbite za redno odnašanje smeti, vonj okoli košev verjetno ni najprijetnejši. Nekateri to težavo rešujejo z odišavljenimi vrečkami za smeti, ki pa so seveda prav tako eden tistih izdelkov, ki so povsem nepotrebni in ki prispevajo k obremenitvi okolja. Svetujemo vam, da si pri odišavljanju koša za smeti raje pomagate kar z eteričnimi olji.
8. Prijetnejši vonj hladilnika
Alkoholni kis je med drugim zelo uporaben tudi za čiščenje hladilnika. Če vas vonj kisa moti, svetujemo, da v vodo, ki jo boste uporabili za zadnje brisanje notranjosti hladilnika, dodate nekaj kapljic eteričnega olja. Za še posebej svež vonj poskrbijo eterična olja citrusov, na primer olje grenivke.
9. Lepši vonj obutve
Nobene potrebe ni, da uporabljate posebne, v trgovini kupljene osvežilce za obutev. Namesto tega v notranjost čevljev nakapljajte nekaj kapljic svojega najljubšega eteričnega olja.
10. Odstranjevanje vonjav po kuhanju
Po kuhanju določenih jedi se je precej težko znebiti vonjav v zraku. Ko boste imeli naslednjič tovrstne težave, v lonec nalijte malce vode, ki ste ji dodali eterična olja citrusov, klinčkov in cimeta. Počasi segrevajte. Po kuhinji se bo tako hitro razširil precej prijetnejši vonj, ki bo prekril neprijetne vonjave.
V zadnjih letih so postali zelo priljubljeni programi za razstrupljanje jeter, ki pogosto temeljijo na uporabi različnih prehranskih dopolnil ali na precej drastičnih metodah, kot je na primer dolgotrajno postenje. Trenutno najbolje poznamo pozitivne učinke rastline pegasti badelj, ki so potrjene tudi z mnogimi raziskavami. Kako koristno je lahko v resnici takšno razstrupljanje jeter?
Najpogostejši miti, povezani z razstrupljanjem jeter
Jetra so naš največji notranji organ, ki ima izredno pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa. Tako marsikdo misli, da je potrebno tudi razstrupljanje jeter, vendar pa zdrava jetra običajno brez težav za to poskrbijo sama. Vsaj do nedavne preteklosti je bilo tako. Danes pa se ljudje veliko večkrat “pregrešimo” z nezdravo prehrano in navadami, ki naš metabolizem upočasnjujejo.
Kako koristno je občasno razstrupljanje jeter?
Zavedati se morate, da zgolj občasno razstrupljanje jeter ne more predstavljati zaščite pred boleznimi jeter oziroma zmanjšati tveganja za razvoj tovrstnih bolezni. To še posebej velja za tiste, ki uživajo veliko alkoholnih pijač in na sploh živijo zelo nezdravo življenje. Če ostanejo vaše siceršnje navade enake, kratkotrajno razstrupljanje jeter ne more imeti bistvenega vpliva, četudi sam program morda prinese določene pozitivne vplive, kar je seveda odvisno od tega, kako je zastavljen.
Prav tako pa samo razstrupljanje jeter ne more odpraviti že nastale škode, še posebej, če z nezdravim načinom življenja še naprej nadaljujemo. Jetra so sicer na našo srečo poseben organ prav zaradi dejstva, da so zmožna regeneracije poškodovanih tkiv, vendar pa ta proces zahteva čas, obenem pa ni možen, če se ne odpoveste navadam, zaradi katerih so poškodbe sploh nastale. V tem primeru je možno tudi ireverzibilno zabrazgotinjenje, kar pogosto privede do ciroze.
Kaj pa odvečni kilogrami?
Nekateri obenem verjamejo, da lahko razstrupljanje jeter pripomore k izgubi odvečnih kilogramov, vendar tudi za to ni pravih dokazov. Še več: posebni prehranski režimi, ki se reklamirajo kot metoda za razstrupljanje jeter, so pogosto povezani z zelo nizkim kaloričnim vnosom. Posledično lahko pride do upočasnitve metabolizma, zato imate lahko v prihodnje ogromno težav s hujšanjem oziroma vzdrževanjem zdrave telesne teže. Morebitno začasno zmanjšanje teže pa je običajno povezano predvsem z izgubo vode.
Je lahko razstrupljanje jeter nevarno?
Problematični so lahko predvsem daljši programi razstrupljanja jeter, predvsem določene oblike postenja, saj se lahko zgodi, da vam začne postopoma primanjkovati določenih pomembnih hranil. Paziti morate tudi v primeru, da razstrupljanje jeter vključuje klistiranje, saj lahko pride tudi tu do določenih zapletov, še posebej če postopka niste vajeni. Seveda pa so lahko programi za razstrupljanje jeter še posebej nevarni za kronične jetrne bolnike – če sodite v to skupino, morate tako upoštevati, da tovrstni programi nikakor ne morejo nadomestiti klasičnega zdravljenja.
Kako lahko poskrbite za boljše zdravje svojih jeter
Čeprav torej ni ene same, preproste metode, ki bi poskrbela za razstrupljanje jeter, pa lahko z določenimi navadami vendarle pripomorete k bolj zdravim jetrom. Bolezni jeter so lahko sicer povezane z genetskimi dejavniki, na katere seveda ne morete neposredno vplivati, vendar pa je zdravje vaših jeter v veliki meri odvisno tudi od vaših vsakodnevnih navad. Še posebej pomembni so naslednji ukrepi:
izogibajte se večjim količinam alkohola,
vzdržujte zdravo telesno težo,
nikoli ne mešajte alkohola in zdravil,
izogibajte se pretirano mastni hrani,
ne pretiravajte z zdravili brez recepta, predvsem protibolečinskimi (uporabljajte jih le v nujnih primerih, ko ne gre drugače, pri čemer seveda ne smete prekoračiti priporočenih odmerkov),
razmislite o cepljenju proti hepatitisu (če obstaja povečana verjetnost za stik z virusi, ki povzročajo to bolezen).
Dodatki, ki lahko pomagajo vašim jetrom
Mnoge sestavine, ki se priporočajo v okviru posebnih programov za razstrupljanje jeter, še niso bile ustrezno testirane. Tako ni pravih dokazov za njihove pozitivne učinke. Uporaba teh dodatkov je tako lahko stran vržen denar, v skrajnem primeru pa so lahko ti dodatki celo škodljivi. A po drugi strani vendarle obstaja nekaj naravnih sestavin, s katerimi lahko prispevate k boljšemu zdravju jeter. Verjetno najbolj znan dodatek, ki pozitivno deluje na jetra je pegasti badelj, katerega učinki so potrjeni tudi z mnogimi raziskavami. Pozitiven vpliv na jetra pa ima lahko tudi kurkuma – še posebej če gre za izvleček kurkume – kurkumin z visoko koncentracijo kurkuminoidov.
Zaprtje je izjemno pogosta težava, o kateri se sicer danes govori precej več kot v preteklosti, vendar gre deloma vendarle še vedno za tabuizirano temo. Vendar pa odziv ob tovrstnih težavah ne bi smel biti zadrega, ampak bi morala biti vaša energija usmerjena v ukrepe, s katerimi je mogoče odpraviti zaprtje in zmanjšati nevarnost za ponovitev. Pogoste težave z zaprtjem namreč niso »zgolj« izjemno neprijetne, ampak so lahko na dolgi rok tudi zelo nevarne. Odpadne snovi, med njimi tudi takšne, ki so lahko zelo škodljive, se namreč tako v telesu zadržujejo precej dlje, kot bi bilo dobro. Praviloma govorimo o zaprtju, če blato odvajate manj kot trikrat tedensko in/ali če je blato zelo trdo. V nadaljevanju smo za vas pripravili seznam naravnih ukrepov, ki so izjemno koristni v boju z zaprtjem.
1. Poskrbite za zadosten vnos magnezija
Pogost razlog za zaprtje je pomanjkanje magnezija. Gre namreč za mineral, ki ima pomemben vpliv na prebavne encime. Če vas muči zaprtje, je lahko tako zelo koristno, da poskušate povečati vnos magnezija. Pri tem si lahko pomagate tudi z dodatki, na primer z magnezijevim citratom, ki je pogosta naravna izbira pri težavah z zaprtjem. To je namreč snov z blagimi odvajalnimi učinki, ki postanejo v primeru večjih odmerkov bolj izraziti. Tako se večji odmerki magnezijevega citrata pogosto uporabljajo v pripravkih za čiščenje črevesja pred kolonoskopijo.
2. Pijte dovolj tekočine
Še pogosteje kot zaradi pomanjkanja magnezija pa se zaprtje pojavi kot posledica dehidriranosti. Tekočina je namreč nujna za nemoteno pomikanje hrane po prebavnem traktu, obenem pa tudi za normalno trdoto blata. V primeru zaprtja je pogosto še posebej koristna gazirana oziroma mineralna voda.
3. Uživajte suhe slive, indijski trpotec in druga z vlakninami bogata živila
Izjemno pomemben ukrep za preprečevanje zaprtja je uživanje hrane, bogate z vlakninami. Če se pravkar spopadate s težavami z zaprtjem, so še posebej dobra izbira suhe slive. Te veljajo za nadpovprečno dober vir vlaknin, obenem pa lahko v suhih slivah najdemo sorbitol – sladkorni alkohol z odvajalnim učinkom. Koristen je lahko tudi kompot iz suhih sliv. V primeru težav z zaprtjem pa vam lahko uspešno pomaga tudi indijski trpotec. Pred zaužitjem ga zmešajte s tekočino, da nabrekne in da postane njegova tekstura podobna pudingu.
4. Povečajte vnos presnih živil ali razmislite o dodajanju encimov
Določene encime lahko telo tvori samo, poleg tega pa poznamo tudi t. i. rastlinske encime, ki jih lahko vnesemo s prehrano in s tem poskrbimo za nekoliko lažjo prebavo. Ker toplotna obdelava uniči encime, vam priporočamo, da poskušate čim večji delež sadja in zelenjave zaužiti v presni obliki. Pomagate pa si lahko tudi z rastlinskimi encimi v obliki prehranskega dopolnila.
5. Pazite na redno telesno aktivnost
Izsledki številnih raziskav kažejo, da je redno gibanje izredno koristno za zmanjševanje pogostosti in intenzivnosti težav z zaprtjem. Tovrstne težave so tako najpogostejše prav pri ljudeh, ki večino dneva presedijo. Če vas pogosto muči zaprtje, je torej vsekakor zelo priporočljivo, da poskušate povečati količino telesne aktivnosti, kar bo prineslo tudi mnoge dodatne pozitivne učinke na zdravje in počutje.
6. Omejite vnos mlečnih izdelkov
Pri mnogih ljudeh naj bi bile ponavljajoče se težave z zaprtjem vsaj deloma povezane z intoleranco na mlečne izdelke oziroma z laktozno intoleranco. Problematične pa so lahko tudi nekatere druge snovi, kot je na primer gluten. Ljudem, ki jih pogosto muči zaprtje, se tako večkrat svetuje t. i. eliminacijska dieta. To pomeni, da za določen čas izločite najpogostejše alergene in opazujete, kako se bo odzvalo vaše telo.
Ljudje se pogosto ne strinjajo glede tega, ali se je bolje prhati zvečer ali zjutraj. Obe skupini imata seveda svoje razloge za zagovarjanje prve ali druge možnosti. Čeprav je težko določiti zmagovalca v tem sporu, obstajajo določene okoliščine, v povezavi s katerimi je vendarle mogoče trditi, da obstaja bolj primeren in manj primeren čas za prhanje. Ena takšnih okoliščin je nespečnost. Za ljudi, ki imajo težave s spanjem, naj bi bilo namreč precej bolje, da se prhajo zvečer …
Kako lahko večerne prhe pripomorejo k boljšemu spancu?
Naš cirkadiani ritem oziroma bioritem je močno odvisen od telesne temperature. Prav naša telesna temperatura je namreč eden glavnih znakov, na podlagi katerih lahko telo ugotovi, kdaj je čas za spanje in kdaj za budnost. Glavni signal, da je prišel čas za spanje, je upadanje telesne temperature. Če pred spanjem telo za krajši čas segrevamo, kar lahko storimo prav s pomočjo tople prhe ali kopeli, začne temperatura po tem upadati hitreje, zato bomo lažje zaspali, ko pride čas za odhod v posteljo.
To pomeni, da ni priporočljivo prhanje neposredno pred spanjem, ampak nekoliko prej. Tako damo telesu nekaj časa, da se ohladi. Glede na analizo, ki so jo pred nedavnimi izvedli na teksaški univerzi, naj bi bilo za ljudi, ki jih muči nespečnosti, idealno, da si privoščijo toplo prho ali kopel približno uro ali dve pred spanjem. Prha oziroma kopel naj traja približno 10 minut, optimalna temperatura vode pa je od 40 do 43 stopinj Celzija. Raziskovalci s teksaške univerze so prišli do teh ugotovitev s pomočjo analize več kot 5000 študij, ki so se ukvarjale z učinki pasivnega segrevanja telesa s pomočjo vode na kakovost in dolžino spanja ter na čas, ki je potreben za to, da zaspimo. Ugotovili so, da potrebujejo osebe, ki sledijo zgornjim napotkom glede optimalnega časa in trajanja prhanja ter temperature vode, manj časa, da zaspijo. Obenem pa se izboljša kakovost njihovega spanca.
Prhanje zvečer pomeni več časa zjutraj
Ena izmed dodatnih koristi prhanja zvečer je, da boste imeli tako na voljo več časa za umirjeno jutranjo rutino. Čeprav nekateri uporabljajo jutranjo prho prav kot pomoč pri tem, da se lažje zbudijo, naj bi bilo mogoče zelo podobne učinke doseči z umivanjem obraza s hladno vodo, kar vam seveda vzame precej manj časa kot jutranja prha.
Če zjutraj stalno hitite, zato ste še dolgo po odhodu od doma napeti, je torej to še razlog več, da razmislite o zamenjavi jutranjih prh z večernimi. Morda boste tako končno našli čas za zdrav zajtrk ali pa morda za meditacijo in pisanje dnevnika. Vse to so dejavnosti, ki vam pomagajo pri tem, da zakorakate v nov dan polni sveže energije.
Manj dela s pranjem posteljnine in lepša koža
Med dodatnimi argumenti za prhanje zvečer namesto zjutraj lahko pogosto zasledimo tudi čistejšo posteljo. Če se prhate zjutraj, to seveda pomeni, da lahko zvečer v posteljo prinesete kar nekaj umazanije. Tako bo potrebno precej pogostejše menjavanje oziroma pranje posteljnine (še posebej pomembno je, da pogosto menjate prevleko za vzglavnik). Podobno pa seveda velja tudi za pranje pižame.
Obenem lahko prhanje pred spanjem namesto zjutraj pomaga pri preprečevanju težav s kožo, predvsem mozoljčkov. Umazanija in znoj, ki se kopičita na koži čez dan, lahko namreč prispevata k zamašitvi por. Tako je pomembno, da si tudi tisti, ki imate raje jutranje prhe, zvečer vzamete čas vsaj za čiščenje kože na obrazu.
Skrbniki psov ste se najverjetneje že kdaj vprašali, ali je mogoče, da bi vaš pes zares poznal na uro. Psi lahko namreč naredijo nekaj ob natanko določeni uri dneva, včasih ob skorajda do sekunde enakem času. Ko pride čas za obrok, se na primer postavijo ob posodo za hrano, čeprav morda sploh še ne vidijo hrane. Zjutraj vas lahko zbudijo tik pred budilko ipd. Kaj se skriva za tem zanimivim fenomenom? Lahko psi resnično prepoznavajo številke ali položaj kazalcev na uri ali pa obstaja morda bolj logična razlaga?
Razbiranje znakov in prepoznavanje ponavljajočih se vzorcev
Čeprav seveda ne moremo s popolno gotovostjo vedeti, kako natančno psi dojemajo čas oziroma minevanje časa, obstajajo precej smiselne hipoteze, povezane s tem vprašanjem. Psi naj bi imeli zmožnost t. i. semantičnega spomina. Tako se lahko spomnijo določenih besed oziroma zvokov, telesnih znakov in drugih podrobnosti, s katerimi so se v preteklosti že srečali. Po drugi strani ni dokazano, da imajo psi tudi t. i. epizodni spomin, ki bi bil potreben za to, da bi se lahko spomnili, kdaj natančno se je nekaj zgodilo.
Ko pes vsak večer zahteva večerjo ob istem času, torej (najverjetneje) ne gre za posledico »občutka za čas«. Precej bolj verjetno je, da se pes zanaša na določene znake, s katerimi se je že srečal in ki jih je začel povezovati s hrano. Morda se sicer sami niti ne zavedate teh znakov, a psi so dobri opazovalci, ki lahko hitro povežejo te detajle in si zapomnijo določen vzorec. Tako lahko hitro ugotovijo, da se bo (kmalu) zgodilo nekaj, kar so že doživeli. Običajno gre za kombinacijo različnih znakov oziroma dražljajev – na primer vaš prihod domov, sončni zahod ipd.
Psi lahko predvidijo tako pozitivne kot negativne dogodke
Podobno kot si lahko psi zapomnijo okoliščine, ki so v preteklosti spremljale prijetne dogodke, zato se ob naslednji priložnosti odzovejo, preden se nekaj sploh zgodi, si lahko zapomnijo tudi okoliščine manj prijetnih dogodkov. Če je bila na primer izkušnja psa ob zadnjem obisku veterinarja negativna, lahko naslednji obisk sproži občutke strahu, čeprav je morda od prejšnjega obiska minilo že kar nekaj časa. Pes namreč ne ve, kdaj se je nekaj zgodilo, ampak se tudi v tovrstnih primerih zanaša na asociativno mrežo dražljajev oziroma opozorilnih znakov.
Specifična oblika občutka za to, koliko časa je minilo …
Najrazličnejše ure, kot jih poznamo ljudje, torej psom zelo verjetno ne pomenijo kaj dosti. A kot smo razložili zgoraj, to še ne pomeni, da nimajo prav nobenega občutka za čas in s tem nobene zmožnosti predvidevanja, kaj bo prinesla »prihodnost«. Gre predvsem za to, da je njihov občutek za čas drugačen in da se zanašajo na drugačne znake (podobne vzorce je sicer mogoče opaziti tudi pri mnogih drugih vrstah živali).
Pri tem je zanimivo tudi to, da lahko psi očitno vendarle vsaj okvirno ocenijo, koliko časa je minilo od nečesa – kljub že omenjenemu umanjkanju epizodnega spomina. Raziskave, objavljene v revijah, kot je na primer Applied Animal Behaviour Science, so namreč razkrile, da je reakcija psov na vrnitev skrbnika odvisna od tega, kako dolgo je bil njihov človeški prijatelj zdoma. Če je šlo zgolj za hiter, 10-minutni opravek, psi skorajda niso opazili, ko se je njihov skrbnik vrnil. Po drugi strani pa so se precej bolj razveselili prihoda, če je šlo za daljšo odsotnost, na primer za prihod domov po koncu delovnega dneva.
Slobodanka Poštić, pionirka aromaterapije in naravne parfumeristike na Balkanu, je dokaz, kako pomembno je v življenju uživati v čudovitem svetu vonjev. Ni pomembno, koliko dišečih pomladi šteje gospa, a naj vam zaupam, da precej več, kot bi jo ocenila sama. Tako kot s svojim pečatom začini naravne parfume, za pikantnost na pravih mestih poskrbi tudi med pogovorom. Dišavam se ne nazadnje lahko zahvali tudi za to, da je v dobri telesni pripravljenosti, saj v strahu pred tem, kakšna mešanica vonjev jo čaka v njih, nikoli ne uporablja dvigal, ampak se vsepovsod odpravi kar po stopnicah. Morda pa ima zato še vedno tako veliko življenjske energije, ki jo namenja izobraževanju o pomenu voha, pisanju, gostovanju, vodenju šnofarskih delavnic, izdelovanju dišav, poleg tega pa je vedno na lovu za novimi vonji in parfumerističnimi naravnimi materiali.
Zakaj bi morali reči ne sintetičnim parfumom, čeprav parfumi višjega cenovnega razreda še vedno veljajo za razkošje, celo statusni simbol?
Izbira izdelkov, ki jih nanašamo na svoje telo, je prav tako kakor hrana, ki jo vnašamo v organizem, stvar svobodne izbire in volje posameznika. Veste, v življenju nam ni ničesar treba, tisti, ki pa nekaj dajo na kakovost življenja in svoje zdravje, bodo skrbeli tudi za to, kaj nanašajo na kožo. Čeprav teh substanc ne zaužijemo, se namreč prek kože vsrkajo v naš krvni obtok.
Voh dandanes postaja eno izmed najbolj zapostavljenih čutov. Zakaj?
V današnjem svetu smo izpostavljeni kričanju vizualnih podob in glasne glasbe, preveč pa smo pozabili na vonj. Razlog je tudi v tem, da so nas v šoli učili o skladnosti barv in tonov, nihče pa nas ni učil o sinergiji dišav. Manjka nam znanje o pomembnosti voha in o tem, kako prepoznavati različne vonjave in njihovo delovanje na naše počutje. V italijanskih šolah imajo ponekod že naprave, ki ob pritisku na tipko sprostijo vonj, ki ga izbere otrok. Tako lahko otroci eksperimentirajo in ugotavljajo, kako se povežeta recimo vonja žajblja in sivke. Konec marca se po svetu praznuje dan vonjav, takrat različne institucije v želji po tem, da bi se ljudje izobrazili o tem, kako pomemben je voh, priredijo razne igre za otroke, razstave in predavanja za odrasle.
Nekoč je bil voh izjemno pomemben tudi za preživetje. Z nosom so si ljudje pomagali pri prepoznavanju potencialnih nevarnosti.
Res je, v časih, ko ljudje še niso imeli hladilnikov, so se pogosteje s pomočjo nosa odločali, ali se je hrana pokvarila. Prav tako so z vohom zaznali, ali jim morda grozi požar. Tudi zato, ker tehnologija še ni bila tako razvita, so morali to čutilo veliko bolj izkoriščati.
Dandanes pa bi to čutilo lahko imelo velik potencial pri spopadanju z naraščajočo depresijo. V Sloveniji so v zadnjih sedmih letih izdali za kar četrtino populacije antidepresivov. Kako se v to zgodbo vključujejo vonji?
Vonjave, ki so nam všeč, v možganih sproščajo občutke ugodja in posredno delujejo na naše misli, naše razpoloženje in naš pogled na svet. Če nam nekaj lepo diši, je naš dan takoj lepši, čeprav se tega morda sploh ne zavedamo. Naslednjič, ko boste imeli hipno spremembo razpoloženja, bodite pozorni na to, ali ste bili morda izpostavljeni vonju, ki ga ne marate. Vas je med sprehodom po mestu zajel neprijeten vonj po kanalizaciji? Dandanes je vedno več raziskav, ki iščejo povezave med vonjavami in depresijo. Ljudi tudi vedno bolj spodbujajo, da so pozorni na svoj občutek za voh.
Veliko učite tudi o tem, da bi morali svoj voh pravzaprav redno trenirati, mar ne?
Po tridesetem letu začne občutek za voh slabeti, in če ga ne uporabljate, bo slabel še hitreje. Voh moramo zato trenirati, tako kakor treniramo mišice telesa. Dobro razvit občutek za voh namreč dviguje kakovost življenja, saj občutek ugodja, ki ga stimulirajo prijetne vonjave, vpliva na raven našega zadovoljstva. Rapidno slabljenje voha je lahko tudi znak za nekatere bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Občutek za voh ima torej vplive na mnoga področja v našem življenju, zato bi bilo dobro, da se mu začnemo bolj posvečati.
In kako začnemo treniranje voha?
Treniranje voha je preprosta stvar. Preden začnemo jesti, nekaj trenutkov namenimo temu, da hrano povohamo in se na ta vonj tudi osredotočimo. Povohajmo dišeč čaj in bodimo bolj pozorni na okolico. Po stanovanju si postavimo otočke – banano, kavo, rožo – in se med sprehajanjem po njih ustavimo ter jih povonjamo. Tako lahko občutek voha vzdržujemo v boljšem stanju in zato svet okoli sebe bolj bogato doživljamo. To ne zahteva veliko časa, za to se je treba le odločiti, podobno kot se odločite, da boste začeli telesno aktivnost.
Preden se posvetiva parfumom, vašemu domačemu področju, reciva še nekaj o naravnem vonju telesa, ki ga dandanes želimo z obilico kozmetičnih izdelkov pogosto prikriti. Zakaj je naravni vonj našega (seveda čistega) telesa tako pomemben?
Vonj telesa vsake osebe nam ne ustreza. Narava je poskrbela, da naš telesni vonj odraža naše gene, in znanstveno je dokazano, da če nam je všeč vonj čistega telesa pri partnerju, pomeni, da smo bolj kompatibilni oziroma je to jamstvo, da bodo iz kombinacije naših genov in genov te osebe nastali potomci z boljšimi telesnimi lastnostmi. Nekoč so bili ljudje pri izbiranju partnerja veliko bolj pozorni na to, kako diši partner. V izročilu mnogih narodov je znano, da so nekoč dekleta na plesnem večeru pod pazduho dala kos jabolka. Po koncu večera je ta kos jabolka dala svojemu izbrancu, in če je bil njemu ta vonj všeč, se je štelo, da je to razmerje smiselno nadaljevati. Zdaj pa smo se naenkrat začeli sramovati vonja svojega telesa in ga prikrivati.
Zakaj pa bi potem sploh uporabljali kakršenkoli parfum, tudi naravni?
Naravni parfum sodeluje z našim telesnim vonjem in iz njega izvleče njegove najboljše komponente. Za razliko od umetnih parfumov, ki naredijo oklep okoli našega naravnega vonja, se skozi naravni parfum lahko prebije vonj našega telesa. Če se spet dotakneva pomena partnerjevega oziroma partneričinega vonja, bi rada opozorila še na to, da se zaradi umetnih vonjav lahko zgodi, da se z osebo dlje časa dobivate, a imate ves čas, dokler se ne znajdete v intimni situaciji, napačno informacijo o vonju partnerja. Takrat pa večkrat pride do razočaranj, in če ste se na osebo do tedaj že čustveno navezali, je morda že malo prepozno. Petnajst let že govorim o parfumih in v teh pogovorih se vedno vzpostavi iskreno vzdušje. Veliko žensk govori o tem, da so imele slabo izkušnjo prav s tem, da jim je bilo na parterju vse všeč, a so bile razočarane, ko so prišle v stik z njegovim naravnim vonjem. Da se danes umivamo kot nori in špricamo z umetnimi parfumi, da bi zakrili svoj vonj, je kar malo noro, paranoično!
Na umetne parfume nekateri ljudje tudi slabo reagirajo.
Veliko ljudi slabo reagira na umetne vonjave, lahko se pojavijo glavobol, težko dihanje, dezorientacija, slabosti. Da je to postal resen problem, priča tudi dejstvo, da so v svetu začeli vzpostavljati cone brez vonja, kjer se lahko občutljivi ljudje odpočijejo od vonjav. V mnogih velikih svetovnih podjetjih uprave zaposlenim svetujejo, da uporabljajo količinsko čim manj parfuma, saj lahko to moti sodelavce oziroma tiste, s katerimi delijo prostor.
Kakšen je torej bonton nošenja parfuma?
Morali bi se naučiti tihega nošenja parfuma, kar pomeni, da bi moral ta biti v prvi vrsti za naše zadovoljstvo. Danes bi v mestih, kjer smo vsi natlačeni, predvsem če uporabljamo javni prevoz, moralo veljati, da ne pretiravamo s količino parfuma. Vonj našega parfuma bi morala začutiti samo oseba, ki nam je zelo blizu, npr. tista, ki jo pri srečanju objamemo. da vonj našega parfuma začuti samo oseba, ki jo objamemo. Nekoč je za kulturno veljalo, da se vonj našega parfuma začuti v rangu naših razširjenih rok, a zdaj ni več tako. Stvar kulture in dobre vzgoje je, da drugih ne mučimo s svojim izborom parfuma, saj s tem vdiramo v tujo svobodo. S kakšno pravico s svojo preferenco vonja, tudi če ne gre za slab ali gre za naraven parfum, dušite deset ljudi okoli sebe? Sama redkokdaj uporabljam dvigalo in raje uporabljam stopnice, saj si v trenutku, ko se vrata dvigala zaprejo na tako majhnem prostoru, obsojen prenašati takšne in drugačne vonjave.
Zavedati se moramo torej, da s količino parfumov, tudi če so naravni, nikakor ne smemo pretiravati. Na kaj še moramo biti pozorni?
Če je nekaj naravno, to še ne pomeni, da je za vsakega koristno in da lahko to prenese vsak. Preference vonja so kot prstni odtis. Vsi smo občutljivi, morda celo alergični na nekatere vonje. Senzacije vsi čutimo drugače in pomembno je, da toleriramo izbor drugih ljudi in da se tistega, kar nam ne ustreza, izogibamo. Tudi o naravnih parfumih potrebujemo nekaj osnovnega znanja. V naravni parfumeristiki veljajo osnovna aromaterapevtska znanja. Treba je vedeti, katera olja so fototoksična, zaradi katerih lahko na naši koži pride do nezaželenih reakcij. Najbolje je narediti alergijski test z razredčenimi eteričnimi olji v baznem olju (eterična olja se nikoli ne uporabljajo nerazredčena), in če se na koži pokaže sled rdečice, tega olja nikakor ne uporabljamo. Ljudje si večkrat mislijo, da lahko nekaj, kar je naravno, uporabljajo vsi in da previdnost pri uporabi ni potrebna. Vsaka substanca na tem svetu nekomu ne bo ustrezala, ne glede na to, ali je umetna ali naravna. Zato potrebujemo znanje.
Glede na to, da je preferenca vonja kot prstni odtis, kako dobro darilo so v resnici potem pravzaprav parfumi oziroma dišave, ki so izjemno priljubljeno darilo?
Dišava je dobro darilo samo takrat, ko natanko veste, kaj oseba želi – ko veste blagovno znamko, ime parfuma in v kakšni obliki oseba dišavo pravzaprav želi. Ampak to potem ni presenečenje oziroma se lahko to presenečenje konča izjemno slabo, če do potankosti ne poznate dišavnih preferenc osebe, ki jo želite presenetiti. Da z izborom zgrešite, je resnično 99-odstotna verjetnost, saj dišavo izbirate glede na to, kaj ugaja vam, in ne, kaj je všeč obdarovancu. Razen seveda, če je osebi pomembno le to, da gre za dišavo prestižne znamke. Škoda je, da bi za dišavo namenili veliko vsoto denarja, pa bi ta potem romala v koš. Vidite, zato je pomembno, da se ljudje na področju vonja izobrazimo in začnemo razmišljati s svojo glavo, namesto da se pustimo voditi oglasom. Ljudje se dandanes žal prevečkrat obnašajo, kakor da znanje boli. Ker je svet vonjav tako čudovit, je res obžalovanja vredno, da se ljudje pri izbiri dišav odločajo na prvo žogo in da so jim vodilo zgolj prestižnost znamke in poneumljajoče reklame za naivne. .
Dejali ste, da bi morali parfum nositi zase, za svoje zadovoljstvo, a ljudje bi pogosto radi lepo dišali tudi za okolico. A če vsaki osebi ustreza drugačen vonj, kako lahko poiščemo neko ravnovesje?
Veliko sledim znanstvenim raziskavam, ki potrjujejo, da kadar nosimo parfum, ki smo ga izbrali sami in ki nam ga ni nekdo podtaknil, se okolica na nas odziva z večjo naklonjenostjo in interesom, še posebej če nosimo naravni parfum, skozi katerega se lahko prebije naš vonj. Parfum ima seveda tudi socialno vlogo ustvarjanja sproščenega in prijateljskega vzdušja.
Kateri vonji pa so na splošno tisti, s katerimi težko zgrešimo oziroma so bolj univerzalni in všeč široki populaciji ljudi?
Raziskave kažejo, da sta najbolj priljubljena vonja na svetu vonj vanilje in vonj vrtnice.
Kaj pa če želimo sami izdelati svoj naravni parfum? Je to težko? Kako začeti?
Potrebujete dobro voljo, potrpljenje in željo, da se naučite. Ljudje pa bi pogosto radi vse kar takoj in hitro. Izdelava ni preveč zahtevna, morate se predvsem sprostiti in verjeti svojemu nosu, ki nam najbolje pove, kaj si želimo. Ustvarjanje lastnega parfuma ni težka znanost in je lahko velik užitek,, v prvi vrsti se dogovarjate s svojim nosom. Všeč mi je izjava, da je nos naš najboljši diagnostik. Nos namreč natanko ve, kateri vonj potrebujemo v danem trenutku.
Kaj pa valentinovo? Ravno takrat bi marsikdo rad partnerja očaral z zapeljivimi dišavami. Imate kakšen nasvet, recept, ki bi prišel prav v tem času?
Najbolje je takšno dišavo ustvarjati v dvoje in si iz tega narediti »fešto«. Skupno iskanje dišave, ki ustreza obema, je lahko zelo zabavno in sprošča izjemno ugodne občutke. Poskusite lahko z ilang-ilangom, jasminom, vrtnico. Pikantnost pa bodo dodali vonji začimb. Fantastična pika na i so lahko muškatni orešček in klinčki. Samo vi pa veste, katerim vonjem se ne morete upreti. To je vaša formula in tega ne more namesto vas narediti nihče. Seveda lahko v poskusu ustvarjanja romantičnega vzdušja kupite tudi smrdečo dišečo svečo (smeh), a tudi če boste sami poskusili skombinirati le tri eterična olja, boste z rezultatom veliko bolj zadovoljni.
Kako pa vemo, da smo izbrali kakovostne materiale za izdelavo?
To boste vedeli šele, ko boste material dobili in ko bo to potrdil vaš nos. Naravna parfumeristika je danes postala v svetu zelo priljubljena, veliko ljudi se s tem ukvarja ljubiteljsko. Zaradi tega trenda danes po svetu obstajajo podjetja, ki imajo strokovnjake za vonje, ki se ukvarjajo samo s tem, da potujejo po svetu in iščejo dišeče materiale. Ko se človek dovolj spozna na ta trg, ugotovi, da za napake niso vedno krivi samo distributerji, ampak da ljudje, ki te materiale prodajajo v velikih količinah, velikokrat goljufajo in v velikih kanistrih na dnu ne dobijo tistega, kar bi morali. Seveda obstajajo podjetja, ki jim lahko zaupate, saj si zaradi vzdrževanja ugleda ne želijo privoščiti napake. Gre pa sicer za veliko ameriško tržišče, saj je v Evropi povpraševanje po naravnih materialih še vedno premajhno. Francozi so mojstri v proizvodnji finih materialov za naravno parfumeristiko, a jih pošiljajo v Ameriko, potem pa jih moramo mi naročati od tam. Trenutno je priti do dobrih materialov resnično mučno. Malo stekleničko naročiš po pošti, ta gre seveda skozi carinski pregled, kjer po možnosti vsebino še razlijejo. A naravni parfumeristi smo vztrajni in se ne damo, do materialov pridemo na vse mogoče načine in vedno vemo, kadar se kdo izmed nas odpravlja v Ameriko ali kakšen drug dišeče zanimiv del sveta. (smeh)
Za konec mi še zaupajte, kako je videti, ko si kdo zaželi, da bi mu vi pripravili parfum.
Občasno me ljudje res zaprosijo, da jim naredim parfum. To je poseben postopek, v katerem se srečam z osebo, in ta potem povonja posebno paleto. V tem procesu izloči vonje, ki ji ne ustrezajo, in ostanejo nam vonji, ki osebi prijajo ali pa glede njih ni povsem odločena. Potem mi ljudje povedo še, kaj želijo, da parfum govori o njih, in morda, kaj bi si želeli v srcu parfuma. S pomočjo izkušenj potem pripravim tri različice parfuma in oseba naslednjič izbere, katera ji najbolj ustreza, oziroma parfum še dodelam. Parfum mora potem stati oziroma zoreti vsaj še mesec dni, da se sestavine med seboj »dogovorijo«, kako se bodo med seboj razporedile.
