Pravilo 3 : 1 za bolj pozitiven pogled na življenje

Karmen Jordan
-
0
Pravilo 3 : 1 za bolj pozitiven pogled na življenje

Negativne izkušnje nas pogosto precej bolj zaznamujejo od pozitivnih. Tudi če se nam zgodi nekaj, kar je bilo »v skupnem seštevku« pozitivno, se naši možgani pogosto osredotočijo predvsem na tiste drobne, v resnici precej nepomembne negativne vidike. Nevroznanstveniki govorijo celo o »negativni težnji« naših možganov, ki pogosto posvečajo precej več pozornosti slabemu kot dobremu. Znanstveniki so hkrati ugotovili, da naj bi bile potrebne kar tri pozitivne izkušnje, da »nevtraliziramo« eno samo, ki je bila negativna. Gre za t. i. pravilo 3 : 1, ki vam lahko pomaga pri tem, da postane vaš pogled na življenje precej bolj pozitiven. Ponujamo vam nekaj konkretnih nasvetov, s pomočjo katerih lahko poskrbite, da bo pozitivni vidik v prihodnje prevladal nad negativnim …

1. Poskusite poiskati nekaj dobrega tudi v najbolj negativnih situacijah

Čeprav je lahko življenje sestavljeno iz zelo težkih preizkušenj, je vendarle malo situacij, za katere bi lahko rekli, da so 100-odstotno slabe za nas. Ko obupujete nad nečim, kar vas čaka ali kar se vam je že zgodilo, poskušajte zavestno poiskati vsaj en pozitiven vidik, naj se zdi še tako nepomemben. Nato poskušajte svojo pozornost usmeriti proti temu vidiku. Bolj ko se boste osredotočili nanj, manj negativna se bo zdela situacija kot celota.

2. Izogibajte se prenaglim sklepom

Na posamezne negativne dogodke poskušajte gledati izolirano, ne pa kot na nekakšen vzorec ali pravilo. Naši možgani se radi zatečejo k posploševanju, kar je lahko sicer včasih koristno, še pogosteje pa nas ovira pri napredku. Če vam na primer ni uspelo doseči nečesa, za kar ste si prizadevali, to še ne pomeni, da so vsa vaša prizadevanja obsojena na neuspeh. V trenutkih, ko vas obhajajo negativne misli, se opomnite, da ni nič na tem svetu trajno. Morda vam bo prav tisto, česar ste se naučili ob tokratnem neuspehu, v prihodnosti pomagalo pri tem, da uspete pri nečem precej pomembnejšem.

3. Ne osredotočajte se zgolj nase

Živimo v svetu, kjer se pogosto poudarja predvsem individualizem. Negativen pogled na svet je lahko tako povezan tudi s tem, da ste pretirano osredotočeni le na lastno življenje, na svoje individualne cilje. Vsaj včasih je dobro pretrgati ta vzorec in pogledati na svet z malce bolj vključujoče perspektive. Namesto da stalno premlevate dogodke v lastnem življenju, se ozrite naokoli – zagotovo boste hitro naleteli na nekoga, ki bi mu prišla zelo prav vaša pomoč. Pogosto lahko najbolj pomagamo sebi prav s tem, da poskušamo pomagati (tudi) drugim.

4. Vsaj občasno zapustite svojo »cono udobja«

Pogosto že vnaprej razmišljamo o najrazličnejših slabih stvareh, ki se lahko zgodijo. Čeprav gre zgolj za predvidevanja, se obnašamo tako, kot da se je to že zgodilo. Tako ne poskusimo ničesar novega, kar bi nam lahko odprlo nova obzorja in vsaj nekoliko spremenilo naš pogled na svet. Poskušajte vsaj občasno premagati tovrstne negativne misli in storiti nekaj, česar niste storili še nikoli. Najverjetneje boste pozitivno presenečeni nad rezultatom.

5. Pomagajte si s pozitivnimi afirmacijami

Pozitivne besede ali afirmacije lahko postopoma spremenijo našo perspektivo in poskrbijo, da je naš pogled na svet precej bolj pozitiven – tudi če v te besede sprva ne verjamete zares. Poskusite si vsak dan vzeti nekaj minut za to, da naglas (!) izgovarjate pozitivne, spodbudne misli. Na začetku vam bo pri tem najverjetneje malce nelagodno, a dlje ko boste vadili, bolj naravno bo postalo to početje. Postopoma boste ugotovili, da vendarle lahko vsaj deloma vplivate na svoje misli.

Ali je čas, da tudi mački priskrbite prenosni računalnik?

Karmen Jordan
-
0
Ali je čas, da tudi mački priskrbite prenosni računalnik?

V zadnjem času se ogromno govori o različnih težavah, povezanih z delom od doma. Pri tem pa ostaja specifična težava, ki je vse prej kot zanemarljiva, pogosto spregledana. Skrbniki mačk boste verjetno vedeli, o čem govorimo. Rado se namreč zgodi, da ravno takrat, ko poskušate delati, mačka povsem okupira vaš prenosni računalnik in vam ne pusti, da se lotite svojih opravil. So mačke tako velike ljubiteljice sodobne tehnologije? Morajo nujno preveriti, ali jih čaka elektronska pošta? Ali pa obstaja morda znanstvena razlaga za tovrstno vedenje oziroma skorajda nekakšno obsedenost mačk s prenosnimi računalniki?

V ozadju je pogosto želja po vaši pozornosti

Na prvi pogled se zdi prenosni računalnik vse prej kot vabljiva igrača za mačke, ki se običajno rade igrajo predvsem z manjšimi, zaobljenimi in karseda mehkimi predmeti. Vendar pa lahko takrat, ko se usedete za prenosni računalnik, da bi poskušali delati, mačka v hipu pozabi na vse svoje najljubše igrače. Edino, kar jo v tistem trenutku zanima, je prav vaš računalnik. Mačke poskušajo pogosto povsem zasesti tipkovnico, zato je tipkanje praktično nemogoče. Čeprav prenosnik sam na sebi za mačko ni nujno posebej zanimiv, pa je najverjetneje ugotovila, da gre za predmet, ki mu vi posvečate kar nekaj pozornosti. Tako ji je postalo jasno, kaj mora narediti, če hoče vašo pozornost. Prav želja po pozornosti naj bi bila namreč eden glavnih razlogov za to, da mnoge mačke kažejo toliko zanimanja za prenosne računalnike. Vsaj deloma pa naj bi bila »naklonjenost« mačk do prenosnikov povezana tudi s toploto, ki jo naprava oddaja.

Poskrbite, da bo imela mačka poleg vas na voljo udoben kotiček

Mačke takrat, ko vam ne pustijo, da v miru postorite tisto, kar ste nameravali, saj nimate prostega dostopa do prenosnega računalnika, pogosto dobijo natančno tisto, česar si želijo, torej vašo pozornost. V takšnih trenutkih najverjetneje preizkušate različne trike, kar pomeni, da postane središče vaše pozornosti mačka, ne pa računalnik. Čeprav za mnoge mačke velja, da imajo rade precej samote in da jim stalno človeško božanje ipd. ne ugaja pretirano, se to spremeni, če dobijo občutek, da so zanemarjene – takrat postane njihova glavna okupacija prav boj za vašo pozornost. Rešitev se lahko skriva v tem, da za mačko pripravite udoben kotiček poleg mesta, kjer običajno delate na svojem prenosnem računalniku. Med delom si vzemite krajše odmore, ki jih posvetite mački. Tako bo vedela, da je v vaših mislih in da se ji ni treba nenehno grebsti za vašo pozornost.

Za navdušenje mačk nad računalniki lahko kriva tudi želja po posnemanju

V skladu z eno izmed razlag pa naj bi bilo zanimanje mačk za prenosnike povezano tudi s tem, da želijo posnemati vaše obnašanje. Ko vidijo, da počnete nekaj, kar vas očitno precej zanima, želijo tudi same preizkusiti to dejavnost. Ker pa seveda nimajo lastnega računalnika, si poskušajo prisvojiti vašega. Uporabnica Twitterja (@gisel_ysbryd) je to teorijo preizkusila tudi v praksi. Ker se je njena mačka vedno želela crkljati ravno takrat, ko je poskušala sama delati na prenosnem računalniku, se je domislila izvirne rešitve. Mački je priskrbela star, odslužen prenosnik in opazovala, kaj se bo zgodilo. Kot lahko razberemo s fotografije, je bil eksperiment več kot uspešen. Mačka je namreč v hipu pozabila na prenosnik svoje človeške prijateljice in se posvetila svojemu. Kot je videti, jo je čakalo pomembno delo – seveda pa lahko le ugibamo, kateremu projektu se je posvetila tako intenzivno …

Lupus: 5 dejavnikov, ki naj bi vplivali na razvoj bolezni

Karmen Jordan
-
0
Lupus: 5 dejavnikov, ki naj bi vplivali na razvoj bolezni

Lupus je avtoimunska bolezen, za katero je značilno – podobno kot za druga avtoimunska obolenja – da telo zamenja lastne celice s tujki, zato jih začne napadati. Bolezen se lahko kaže v obliki različnih simptomov, od takšnih, ki so predvsem neprijetni, do simptomov, ki lahko celo ogrozijo življenje. Precej tipičen simptom lupusa so izpuščaji na obrazu, predvsem na predelu lic in nosu. Poleg tega se lahko pojavijo tudi težave s sklepi, razjede v ustih in bolečina v prsih zaradi nabiranja tekočine okoli pomembnih organov. Za večino ljudi, ki jih prizadene lupus, naj bi bile še posebej moteče kronične bolečine. Čeprav neposredni vzroki za lupus še niso jasni, je znano, da lahko določeni dejavniki prispevajo k povečanju tveganja za razvoj bolezni. Tokrat zato izpostavljamo nekaj dejavnikov, ki naj bi imeli še posebej velik vpliv.

1. Genetski vpliv

Za lupus je značilno, da pogosto prizadene več članov ožje družine. Če imate na primer sorojenca, pri katerem je bil diagnosticiran lupus, naj bi bila možnost, da zbolite tudi sami, kar 20-krat večja kot pri drugih ljudeh. Lupus naj bi bil namreč povezan z določenimi genskimi variacijami, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema. Na genetiko seveda ne morete neposredno vplivati, a če spadate med tiste, pri kateri je verjetnost za to bolezen še posebej velika, lahko z drugimi spremembami vsaj nekoliko zmanjšate nevarnost za lupus.

2. Ultravijolični žarki

Pogosta izpostavljenost ultravijoličnim žarkom brez ustrezne zaščite je seveda nevarna za vse ljudi. S tem se namreč močno poveča tveganje za kožnega raka. Hkrati pa lahko ultravijolični žarki prispevajo tudi k povečani nevarnosti za lupus pri tistih z gensko preddispozicijo za to bolezen. Ultravijolični žarki lahko namreč prispevajo k mutaciji določenih genov, ki postanejo tako tarče imunskega sistema. Hkrati pa lahko ultravijolični žarki vplivajo tudi na poslabšanje simptomov bolezni pri ljudeh, pri katerih je bil lupus že diagnosticiran.  

3. Izpostavljenost nevarnim snovem

Znanstveniki so ugotovili, da se lahko tveganje za lupus poveča tudi v primeru izpostavljenosti določenim snovem. Ena takšnih snovi je silicijev dioksid, predvsem če gre za zelo drobne kristalčke. Če ti kristalčki zaidejo v pljuča, jih namreč ni več mogoče izločiti. Čeprav gre za precej očitno korelacijo, strokovnjaki še niso povsem prepričani, zakaj je silicijev dioksid tako problematičen, ko gre za tveganje za lupus. Podobna nevarnost je lahko sicer povezana tudi z izpostavljenostjo živemu srebru in pesticidom, možnost za lupus pa je prav tako povečana pri kadilcih.

4. Okužbe z določenimi virusi

Med dejavnike tveganja, ki lahko prispevajo k povečanju verjetnosti za lupus, naj bi spadale tudi okužbe z določenimi virusi, na primer s humanim herpesvirusom 4, imenovanim tudi virus Epstein-Barr. Protitelesa, ki začnejo v telesu nastajati po izpostavljenosti temu virusu, naj bi bila namreč kriva za neobičajno obnašanje imunskega sistema. Stik z omenjenim virusom naj bi bil sicer še posebej problematičen za tiste, ki so zaradi genetskih dejavnikov v skupini s povečanim tveganjem.

5. Hormonska kontracepcija

Možnost za lupus pa naj bi se deloma povečala tudi v primeru uporabe hormonske kontracepcije ali hormonskih dodatkov oziroma zdravil, s katerimi v telo vnesemo dodatni estrogen. Hkrati pa tudi v tem primeru velja, da lahko »zunanji estrogen« prispeva k intenzivnejšim simptomom lupsusa pri tistih, ki se že spopadate s to boleznijo. To naj bi bilo povezano s sproščanjem t. i. interlevkina-1 ob dodajanju estrogena. Gre za skupino enajstih interlevkinov – citokinov, ki sodelujejo pri protivnetnem odzivu našega organizma.

Preberite tudi: Lupus – kronična bolezen vezivnega tkiva

Za močan imunski sistem naj bi bil pomemben tudi nosni mikrobiom

Karmen Jordan
-
0
Za močan imunski sistem naj bi bil pomemben tudi nosni mikrobiom

Pogosto se govori o črevesnem mikrobiomu – v zadnjem času predvsem v povezavi z imunskim sistemom. Vendar pa to nikakor ni edini mikrobiom, ki obstaja v našem telesu. Z izrazom »mikrobiom« je namreč poimenovana združba različnih bakterij in drugih mikroorganizmov, tako škodljivih kot koristnih za naše zdravje, ki poseljujejo določeno območje. Tako lahko govorimo o različnih mikrobiomih znotraj našega telesa – poleg črevesnega naj bi bil zelo pomemben tudi nosni mikrobiom. Čeprav je ta slabše raziskan od črevesnega, številni strokovnjaki verjamejo, da ima tudi nosni mikrobiom vse prej kot zanemarljivo vlogo pri delovanju našega imunskega sistema …

Nosni mikrobiom – nova raziskava mu je usmerila več pozornosti

Precejšen delež zaslug za to, da se je v zadnjem času zanimanje za nosni mikrobiom v znanstvenih krogih povečalo, ima raziskava, ki je bila letos objavljena v reviji Cell Reports. V okviru te raziskave je bilo namreč ugotovljena zmanjšana verjetnost za težave, povezane z dihali, pri tistih, katerih nosnice so poseljene z večjim številom koristnih bakterij. To bi bil lahko tudi posredni dokaz za to, da nosni mikrobiom z več dobrimi bakterijami prispeva k močnejšemu imunskemu sistemu.

Raziskovalci so prišli do teh ugotovitev s pomočjo primerjave nosnih brisov zdravih posameznikov in ljudi s kroničnim rinosinuzitisom. Izkazalo se je, da je mogoče v brisu zdravih ljudi v povprečju najti kar približno desetkrat več laktobacilov. Gre za rod bakterij, koristnih za naše zdravje. Pri laktobacilih so bile namreč med drugim zaznane protimikrobne in protivnetne lastnosti. Nekateri znanstveniki domnevajo, da naj bi bile koristne bakterije, ki sestavljajo naš nosni mikrobiom, hkrati še posebej pomembne za naše možgane, saj se nahajajo v neposredni bližini. Za zdaj gre tu sicer zgolj za spekulacije, ki še niso bile potrjene z zadostnim številom raziskav.

Nosni mikrobiom

Selektivno protimikrobno delovanje laktobacilov in pomoč pri krepitvi sluznice

V znanstvenih krogih se je izoblikovalo nekaj hipotez, povezanih z vplivom nosnega mikrobioma na imunski sistem, ki izhajajo predvsem iz molekularnih raziskav. Koristne bakterije v nosni votlini – še posebej laktobacili – naj bi bili v skladu z eno izmed teh hipotez pomembne zaradi selektivnega protibakterijskega, protiglivičnega in protivirusnega delovanja. Tako lahko na primer pomagajo pri uničevanju nevarnih virusov, ki zaidejo v naše nosnice, ne da bi imele hkrati negativen vpliv na koristne mikroorganizme. Obenem naj bi koristne bakterije v nosnicah okrepile nosno sluznico, s čimer se zmanjša njena poroznost oziroma prepustnost za škodljive viruse in alergene, kar je podobna vloga, kot jo imajo te bakterije tudi v našem črevesju.

Največja tveganja in ukrepi, ki prispevajo k zdravemu nosnemu mikrobiomu

Eden izmed pogostih vzrokov za porušeno ravnovesje med koristnimi in škodljivimi mikroorganizmi v nosnem mikrobiomu naj bi bilo kajenje. Negativen vpliv na nosni mikrobiom ima lahko obenem tudi prepogosta uporaba antibiotikov, kar je seveda nekaj, kar lahko spravi v težave tudi naš črevesni mikrobiom. Domneva se tudi, da naj bi obstajala povezava med črevesnim in nosnim mikrobiomom – neugodno stanje v črevesju naj bi tako vplivalo tudi na težave v nosni votlini.  Eden izmed posrednih dokazov za to naj bi bilo dejstvo, da obstaja pri ljudeh, ki so imeli v mladosti težave s črevesjem, v poznejšem življenju povečano tveganje za astmo.

Osnovni ukrep za zdrav nosni mikrobiom je vsekakor odpoved kajenju, hkrati pa upoštevanje napotkov za ohranjanje zdravega ravnovesja med mikroorganizmi v črevesju. Pri tem je še posebej pomembno, da pazite na to, da zaužijete dovolj probiotičnih živil in vlaknin (te namreč predstavljajo hrano za probiotike oz. koristne bakterije) ter da se izogibate prepogostemu jemanju antibiotikov.

Malo glutationa – več možnosti za težave z duševnim zdravjem

Karmen Jordan
-
0
Malo glutationa – več možnosti za težave z duševnim zdravjem

Vzroki za težave, povezane z duševnim zdravjem, so pogosto precej kompleksni. Običajno so vsaj deloma povezani z določenimi biokemičnimi dejavniki. Znano je na primer, da je depresija povezana z neravnovesjem nevrotransmitorjev oziroma hormonov, predvsem s serotoninom in dopaminom. Nevrotransmitorji in hormoni pa imajo obenem tudi pomembno vlogo pri anksioznih motnjah. Po drugi strani pa redkeje slišimo o tem, da sta lahko depresija in anksioznost povezani tudi s t. i. oksidativnim stresom. Znanstveniki so prišli do tega odkritja s pomočjo preučevanja ravni glutationa pri ljudeh, ki se spopadajo z različnimi težavami, povezanimi z duševnim zdravjem …

Pri ljudeh z depresijo pogosto odkrite nižje vrednosti glutationa v možganih

Glutation je pomemben antioksidant, ki ščiti naše celice pred oksidativnim stresom. Študija, ki je bila leta 2017 objavljena v reviji Psychiatry Research, je prinesla pomembna spoznanja o povezavi med glutationom in duševnim zdravjem. Raziskovalci so takrat s pomočjo magnetne spektroskopije primerjali biokemične spremembe v možganih zdravih adolescentov in tistih, pri katerih je bila diagnosticirana depresija. Ugotovili so, da je bila raven glutationa v možganih slednjih bistveno nižja kot pri sovrstnikih, ki se niso spopadali z omenjeno razpoloženjsko motnjo. Podobne rezultate so prinesle tudi druge študije, v okviru katerih so se preučevale količine glutationa v možganih ljudi z depresijo. Na podlagi teh ugotovitev se domneva, da naj bi bila tudi depresija precej tesneje povezana z oksidativnim stresom, kot se je verjelo še nedolgo tega.

Glutation – pomemben kazalnik oksidativnega stresa v telesu

O oksidativnem stresu govorimo, ko nevarni prosti radikali prevladajo nad antioksidanti. Pogosto je mogoče prav z merjenjem ravni glutationa zaznati povečano nevarnost za oksidativni stres, ki je povezan s številnimi resnimi obolenji. Če so vrednosti glutationa nizke, namreč to pomeni, da je moralo telo porabljati zaloge, da bi se lahko borilo proti prostim radikalom. Za zdaj sicer še ni jasno, kako pomembno vlogo pri depresiji – pa tudi anksioznosti – ima v resnici glutation. Nekateri raziskovalci menijo, da lahko glutation pomaga pri povečevanju učinkovitosti dopamina, hkrati pa naj bi povečeval občutljivost možganov na serotonin.

Potrebne bodo dodatne raziskave o povezavi med glutationom in duševnim zdravjem

Čeprav je kar nekaj raziskav potrdilo statistično pomembno korelacijo med nizkimi vrednostmi glutationa in težavami z duševnim zdravjem, za zdaj še ni mogoče govoriti o jasni vzročno-posledični povezavi. Hipoteze o vplivu glutationa na nevrotransmitorje, povezane z depresijo, še niso potrjene, prav tako pa znanstveniki še ne vedo natančno, kako velik vpliv na tveganje za težave z duševnim zdravjem ima lahko oksidativni stres. A glede na to, da gre za povezave, ki jih je težko zanemariti, je mogoče pričakovati, da bodo v prihodnje nastajale nove študije o vlogi glutationa pri različnih razpoloženjskih motnjah. Tako se zna zgoditi, da bo eno izmed priporočil za ljudi, ki trpijo za depresijo, tudi glutation v obliki prehranskega dopolnila.

Pogosteje ko ste pod stresom, manj učinkovito je delovanje glutationa

Za zdaj je torej še prezgodaj za priporočila glede dodatkov, vendar pa obstaja tudi povsem naravna metoda, s katero lahko prispevate k učinkovitejšemu delovanju glutationa, in sicer izogibanje stresu. Kadar smo pod stresom, se namreč naš srčni utrip pospeši, hkrati pa zaradi stresa dihamo precej manj globoko kot sicer, oboje pa lahko ovira delovanje glutationa. Tako lahko psihični stres prispeva k nevarnosti za oksidativni stres, saj glutation ni več tako učinkovit v boju s prostimi radikali. To pa lahko, kot se zdi, »vzvratno« vpliva na psihično oziroma duševno zdravje.

Preveč kofeina: 5 metod za hitro ublažitev neprijetnih simptomov

Karmen Jordan
-
0
Preveč kofeina: 5 metod za hitro ublažitev neprijetnih simptomov

Pitje kave je izjemno razširjena navada. Uživanje zmernih količin kave sicer ni nujno problematično, vendar pa se lahko hitro zgodi, da nehote pretiravamo. Še hitreje kot pri kavi pa lahko seveda do zaužitja čezmerne količine kofeina pride v primeru uživanja energijskih napitkov. Tudi tu je vsekakor najpomembnejša preventiva – tako morate paziti, da ne prekoračite dnevnega odmerka kofeina, ki je za vas še varen. A če se zgodi, da vas vsake toliko nekoliko zanese, je dobro vedeti, kako ukrepati. Stranski učinki pretiravanja s kofeinom so namreč zelo neprijetni. Pogosto se pojavi tresavica, zelo hitro utripanje srca, glavobol, močnejše znojenje itn. Tako imate lahko občutek, da doživljate panični napad. Preverite, kako si lahko pomagate v tovrstni situaciji, da simptomi čim prej popustijo …

1. Pitje vode

Negativne učinke kofeina lahko poskusite za začetek zmanjšati tako, da popijete čim več vode. Pomembno je namreč, da kofein čim prej spravite iz organizma. Obenem pa je voda oziroma tekočina pomembna tudi zato, ker velja kava za diuretik, obenem pa kofein povzroča draženje mehurja. Če ste popili preveč kave, ste torej najverjetneje dehidrirani, zato je nujno, da čim prej nadomestite izgubljeno tekočino. Še boljša izbira od vode v takšnih trenutkih je sicer elektrolitski napitek – če ga imate seveda pri roki.

2. Vnos večje količine vlaknin

Znano je, da so vlaknine izjemno pomembne za dobro zdravje. Pomagajo pri izboljšanju prebave, ker predstavljajo hrano za koristne bakterije, ki živijo v našem črevesju, pa lahko posredno vplivajo tudi na krepitev imunskega sistema. Hkrati so vlaknine pomembne tudi za zaščito srca in ožilja ter za uravnavanje krvnega sladkorja. Manj znano pa je, da si lahko s hrano, ki je bogata z vlakninami, pomagamo tudi, če smo zaužili preveč kofeina. V tem primeru morate ukrepati čim prej, še preden se ves kofein absorbira v kri. Pojejte torej nekaj, kar vsebuje čim več vlaknin – na primer poljubno vrsto zelenjave. To bo upočasnilo absorpcijo kofeina.

3. Telovadba

Eden najbolj tipičnih občutkov, povezanih z zaužitjem prevelikih količin kofeina, je nemir. Tako imate lahko občutek, da se je v vas nakopičilo preveč energije, ki je ne morete sprostiti. Odlična pomoč v takšnih primerih je seveda gibanje. To ne pomeni, da se morate nemudoma preobuti v športno obutev in se odpraviti teč. Če vam situacija ne dopušča česa takšnega, poskušajte improvizirati. Naredite nekaj počepov, poskokov na mestu in podobnih vaj, da nemir vsaj malce popusti.

4. Vaje za sproščanje

Poskusite lahko tudi s povsem nasprotno metodo od gibanja – torej z načrtnim umirjanjem, na primer z meditacijo oziroma s preprostimi dihalnimi vajami. Tu vam bo seveda zelo koristilo, če so tovrstne metode umirjanja nekaj, kar uporabljate tudi nasploh. Če nimate dovolj prakse, lahko namreč vaje za sproščanje v kriznih trenutkih, ko ste v telo vnesli preveč kofeina, situacijo še poslabšajo (pride lahko na primer do hiperventiliranja).

5. Pomagajte si z dopolnili

Pri ublažitvi negativnih simptomov, ki so posledica pretiravanja s kofeinom, pa lahko pomagajo tudi določeni dodatki. Za umirjanje v tovrstnih situacijah je na primer odlična ašvaganda, ki jo uvrščamo med t. i. adaptogene. Ašvaganda se med drugim priporoča kot pomoč pri spopadanju z negativnimi učinki stresa, zato je kot nalašč za uporabo v tovrstnih situacijah. Pri sproščanju lahko pomaga tudi aminokislina L-teanin. Podobne učinke pa ima tudi baldrijan. Če imate morda pri sebi katerega izmed naštetih dodatkov – ali dodatkov s sorodnim delovanjem – je to torej še ena izmed metod, s katerimi lahko poskusite.

Preberite tudi: Kava po zajtrku namesto na tešče boljša za krvni sladkor

Vitamin C za preprečevanje izgube mišične mase

Karmen Jordan
-
0
Vitamin C za preprečevanje izgube mišične mase

Vitamin C je seveda eden najpomembnejših vitaminov. Dobro znano je denimo, kako pomembno vlogo igra pri krepitvi imunskega sistema in pri tvorbi kolagena. Skrb za to, da zaužijemo dovolj vitamina C, lahko torej pomaga našemu organizmu, da se lažje ubrani pred patogenimi mikroorganizmi, obenem pa s tem prispevamo k upočasnitvi procesa staranja kože. Ker velja vitamin C za enega najmočnejših antioksidantov, je mogoče z njegovo pomočjo za povrh zmanjšati nevarnost za številne kronične bolezni. Po drugi strani pa obstajajo tudi manj znani pozitivni učinki vitamina C. Sodeč po študiji, ki je bila nedolgo tega objavljena v reviji The Journal of Nutrition, naj bi bil namreč vitamin C zelo pomemben tudi za preprečevanje izgube mišične mase, kar je sicer težava, ki postaja vse bolj pereča s staranjem …

Ugotovitve na podlagi analize obsežne baze zbranih podatkov

V uvodoma omenjeni študiji so bili analizirani podatki, ki so bili pridobljeni v okviru raziskave, povezane z rakom in prehrano. Šlo je za raziskavo, v katero je bilo vključenih kar približno 13.000 ljudi. Tokrat so se raziskovalci osredotočili predvsem na povezavo med vitaminom C in skeletno mišično maso, in sicer pri populaciji, stari od 42 do 82 let. Zanimalo jih je, ali obstaja korelacija med večjim vnosom vitamina C in zmanjšano verjetnostjo za naglo izgubljanje mišične mase s staranjem …

Starejši ko smo, bolj naj bi bil vitamin C pomemben za ohranjanje mišične mase

Ekipa raziskovalcev, ki jo je vodila dr. Alisa Welch, profesorica nutricionistične epidemiologije, je ugotovila, da so imeli tisti, ki so uživali večje količine vitamina C, tudi manj težav s hitrim zmanjševanjem mišičnem mase. Tako so avtorji študije sklenili, da bi morali postajati z leti vedno bolj pozorni na to, da zaužijemo dovolj vitamina C – najbolje s pomočjo hrane, po potrebi pa si lahko pomagate tudi s prehranskimi dopolnili.

Osnova je redna telovadba – vitamin C lahko zgolj pomaga pri zaščiti mišic

Postopno zmanjševanje mišične mase seveda ni zgolj estetska težava, ampak lahko poveča nevarnost za številne resne zaplete. Oseba lahko postane tako praktično povsem nemobilna in odvisna od drugih. Po dopolnjenem 50. letu starosti naj bi postalo pospešeno izgubljanje skeletne mišične mase še posebej očitno. Tako naj bi po 50. letu vsako leto izgubili približno en odstotek mišične mase. A kot vse kaže, obstaja preprost ukrep, s katerim lahko ta proces upočasnimo – in sicer oskrba telesa z zadostnimi količinami vitamina C. Seveda pa je osnova redna telovadba. Za to, da bi sploh lahko razmišljali, kako zaščititi mišice, jih morate najprej izgraditi.

Na voljo imate pester nabor živil, bogatih z vitaminom C

Naše telo vitamina C, ki je znan tudi kot absorbinska kislina, ne more tvoriti samo, zato je nujno vnašanje. Praviloma sicer ni potrebna uporaba prehranskih dopolnil, saj povsem zadošča pestra prehrana. Med živila, ki vsebujejo še posebej velike količine tega pomembnega vitamina, na primer spadajo paprika, brstični ohrovt, brokoli, kiviji, jagode, pomaranče in limone. Poskrbite torej, da se bodo omenjena živila čim pogosteje znašla na vašem jedilniku.

Dodatna korist za starostnike: zmanjšano tveganje za osteoporozo

Pri starostnikih naj bi bil vitamin C obenem pomemben tudi zaradi dejstva, da lahko pomaga zmanjšati nevarnost za osteoporozo, kar je bilo potrjeno z obsežno metaanalizo raziskav, ki so nastale v obdobju zadnjih dvajsetih let. Omenjena metaanaliza je bila objavljena v reviji Nutrients. Pozitivni učinki vitamina C na kosti naj bi bili povezani s tem, da gre za vitamin, ki spodbuja nastajanje kolagena, hkrati pa gre za vitamin, ki naj bi pripomogel k povečevanju mineralne gostote kosti.

Preberite tudi: Vitamin C: zakaj je pomemben in njegovo delovanje

Informacije o hranilni sestavi na sprednji strani spodbujajo bolj zdrave izbire

Karmen Jordan
-
0
Informacije o hranilni sestavi na sprednji strani spodbujajo bolj zdrave izbire

Kako pogosto v trgovini natančno preverite hranilno sestavo prehranskih izdelkov, ki jih nameravate kupiti? Večina ljudi se praviloma ne poglablja pretirano v tovrstne informacije, ki pa so z vidika zdravja seveda izjemno pomembne. Vsaj deloma bi bilo lahko za to krivo dejstvo, da informacije o hranilni sestavi prehranskih izdelkov niso bolj izpostavljene. Pogosto so namreč »skrite« na zadnji strani embalaže. O tem, da bi bilo koristno, če bi bile informacije o hranilni sestavi bolj izpostavljene oziroma vidne, priča tudi študija, objavljena v reviji Journal of Marketing. Analiza podatkov, ki so se zbirali kar približno 16 let, je namreč razkrila, da so prehranske izbire potrošnikov precej bolj zdrave, kadar je hranilna sestava navedena na sprednji strani živilskih izdelkov …

Osnovne informacije o hranilni sestavi so lahko koristna orientacija

Težje ko se je izogniti določenim informacijam, večja verjetnost torej obstaja, da jih bomo prebrali in da bodo te informacije vplivale na naše odločitve. To seveda velja tudi za naše prehranske izbire. Raziskava, objavljena v reviji Journal of Marketing, je sicer zajela več kot 21.000 izdelkov, pri tem pa je šlo za nekaj več kot 9000 različnih znamk. Predmet preučevanja je bilo mesto, kjer se pojavlja standardna tabela z informacijami o kalorični vrednosti izdelka, o vsebnosti nasičenih maščob, sladkorja, soli oziroma natrija itn. Čeprav te informacije niso edino, na podlagi česar je mogoče oceniti, kako (ne)zdrav je določen izdelek, pa si je na podlagi teh podatkov vendarle mogoče ustvariti okvirno predstavo o tem, kako pametno je, da ta izdelek pristane v našem nakupovalnem vozičku. Večja ko je torej možnost, da vidimo te podatke, večja je tudi verjetnost, da bomo spremenili svoje nakupovalne navade – na bolje, seveda. Velja pa tudi obratno: bolj ko so ti podatki skriti, manj verjetno je, da jih bomo videli.

Izdelki s hranilno sestavo na prednji strani so bili v povprečju bolj zdravi

Bolj transparentno označevanje živil pa ne vpliva zgolj na kupce, ampak tudi na prodajalce. Izdelki, pri katerih je bila hranilna sestava navedena na sprednji strani, so bili namreč praviloma tudi bolj zdravi. To pomeni, da je bilo mogoče opaziti zmanjšano vsebnost sladkorja, soli in nasičenih maščob v primerjavi s primerljivimi izdelki, pri katerih so bile informacije o hranilni sestavi navedene zadaj. Proizvajalci se torej očitno zavedajo, da je za mnoge kupce pomembno, kako zdrava je hrana, ki jo kupujejo. Če vedo, da bodo informacije o sestavi živila bolj vidne, poskušajo tako proizvajalci ustvariti bolj zdrav izdelek, kot bi ga sicer.

So smiselna dodatna določila glede navajanja hranilne sestave?

Medtem ko so konkretne informacije o hranilni vrednosti običajno skrite na zadnji strani embalaže, pa se na prvi strani pogosto znajdejo napisi, ki so lahko precej zavajajoči. Pri oglaševanju se namreč pogosto uporabljajo trditve, ki niso nujno zares podprte z dokazi – ali pa takšne, ki dopuščajo kar nekaj različnih možnosti interpretacije. Na žalost kupce tovrstne trditve hitro zavedejo. Tako mislijo, da kupujejo (relativno) zdrav izdelek, a če bi preverili kvantitativne informacije o hranilni sestavi, bi se njihovo mnenje najverjetneje precej hitro spremenilo. Informacije o hranilni sestavi na prehranskih izdelkih so sicer marsikje obvezne, vključno s Slovenijo, vendar pa bi bilo morda smiselno razmisliti tudi o tem, ali so te informacije zares navedene na najustreznejšem mestu. Čeprav se nekateri proizvajalci sami odločijo za to, da jih izpostavijo, bi bilo za kupce zagotovo koristneje, če bi bile te informacije pri vseh izdelkih vidne že na prvi pogled.

Preberite tudi: Kako brati deklaracije na živilih?

3 nasveti za čiščenje lesene kuhinjske deske

Karmen Jordan
-
0
3 nasveti za čiščenje lesene kuhinjske deske

Lesena kuhinjska deska je lahko zaradi vlage, ki ji je izpostavljena, pravo gojišče bakterij. Ob tem se večkrat pojavlja dilema, ali je bolje izbrati leseno ali plastično desko. Vsaka izmed teh dveh opcij ima tako določene prednosti kot slabosti. Praviloma velja, da je boljša izbira lesena deska. Na plastiki se namreč zaradi rezanja hitro pojavijo razpoke, v katerih se nakopičijo bakterije. Vendar pa se po drugi strani les počasneje suši, vlažno okolje pa je kot nalašč za razmnoževanje raznoraznih mikrobov. Čeprav je torej lesena deska načeloma varnejša, je vseeno zelo pomembno, da skrbite za njeno redno čiščenje oziroma razkuževanje. Tako boste zmanjšali nevarnost za zastrupitev s hrano in podobne zaplete. Hkrati pa se s tem zmanjša možnost za razvoj neprijetnih vonjav, ki bi se zažrle v les in ki bi se jih bilo precej težko znebiti. Osnovni ukrep je seveda ta, da skrbite za redne premaze lesene deske s kakovostnim oljem. Ponujamo pa vam še tri koristne nasvete za pravilno vzdrževanje lesene kuhinjske deske …

1. Osnovno čiščenje lesene deske nujno po vsaki uporabi

Lesene deske sicer verjetno ne boste razkuževali po vsaki uporabi, vendar je nujno, da poskrbite za vsaj osnovno čiščenje – tudi če ste jo uporabljali le krajši čas. Načeloma je najbolje, da desko očistite s pomočjo tople milnice. Na koncu jo dobro zbrišite s čisto kuhinjsko krpo, da se les čim bolj posuši. Ni namreč dobro čakati, da se lesena deska posuši sama oziroma na zraku, saj lahko tako vlaga prodre v globlje plasti lesa. Tako se poveča nevarnost za kopičenje škodljivih mikroorganizmov, obenem pa zaradi tega les hitreje propade. Pomembno je tudi, da se čiščenja deske lotite nemudoma po uporabi. Ni torej dobro, da jo pustite v koritu in jo na primer očistite šele po kosilu. Prav tako pa se odsvetuje pranje lesene kuhinjske deske v pomivalnem stroju.

2. Vsakih 14 dni poskrbite za hitro razkuževanje

Poleg osnovnega čiščenja po vsaki uporabi se priporoča tudi hitro razkuževanje deske vsaka dva tedna. Pri tem si lahko pomagate z različnimi tekočinami. Ena izmed možnosti je, da uporabite 3-odstotni vodikov peroksid, ki ga popršite po deski. Počakajte nekaj minut, nato pa desko zbrišite s suho gobico in jo operite pod vročo vodo. Tudi pri tovrstnem razkuževanju morate seveda desko na koncu čim bolje osušiti. Namesto vodikovega peroksida lahko uporabite tudi malce bolj naravno možnost, in sicer alkoholni kis. Postopek je v tem primeru podoben, kot če bi uporabljali vodikov peroksid.

3. Temeljito razkuževanje deske naj bo na vrsti vsaj enkrat mesečno

Približno enkrat mesečno pa se priporoča nekoliko bolj temeljito razkuževanje lesene kuhinjske deske. Če ste začeli opažati, da ima vaša deska malce čuden vonj, je vsekakor skrajni čas, da se lotite tega postopka. Potrebovali boste približno 1/3 skodelice grobo mlete soli (količino prilagodite velikosti deske), polovico limone in 1 žlico sode bikarbone. Sol najprej enakomerno posujte po deski in počakajte približno 10 minut. Nato desko dobro zdrgnite s polovico limone. To poskrbi za nekakšen »piling deske«, kar pomeni, da se boste s tem znebili tudi trdovratnejše umazanije, ki se je morda nakopičila v lesu. Hkrati pa tehnika pomaga pri odpravi neprijetnih vonjav. Na koncu desko operite z vročo vodo, da odstranite sol in delce limone, nato pa po njej posujte še sodo bikarbono, ki je še posebej učinkovita pri nevtralizaciji vonjav. Desko nato ponovno zdrgnite z gobico ter jo operite in posušite s pomočjo krpe.

Preverite: Najboljše univerzalno eko čistilo za kuhinjo, katerega izdelava je zelo preprosta

5 napotkov za prepoznavanje depresije pri starostnikih

Karmen Jordan
-
0
5 napotkov za prepoznavanje depresije pri starostnikih

Depresija pri starostnikih je še vedno precejšen tabu. Tako naj bi bile tovrstne težave še posebej pogosto spregledane prav pri starejši populaciji. Težav pri prepoznavanju znakov depresije pri starejših pa nimajo le njihovi bližnji, ampak celo mnogi zdravstveni delavci. Čeprav svojci seveda niso tisti, ki bi lahko postavili končno diagnozo, je zelo pomembno, da ste pozorni na morebitne simptome depresije pri ljudeh, kot so vaši starši in stari starši. Če sumite, da bi bila lahko v ozadju prav depresija, pa je seveda nujno, da jim pomagate pri tem, da čim prej pridejo do ustrezne strokovne pomoči. Ko gre za prepoznavanje depresije pri starostnikov, je pomembno upoštevati nekaj osnovnih napotkov …

1. Sprememb ne pripišite prehitro staranju

Spregledovanje določenih zdravstvenih težav pri starostnikih, še posebej težav z duševnim zdravjem, je pogosto povezano s tem, da svojci spremembe, ki jih opažajo, preprosto pripišejo staranju. Čeprav je možno, da so določene spremembe res del običajnega procesa staranja, pa to ne drži v vseh primerih – še posebej če gre za zelo izrazite in nenadne spremembe. Če pri starejši osebi, ki vam je blizu, denimo opažate, da ogromno časa prespi in da je pogosto zmedena, gre vsekakor za nekaj, česar ne smete preprosto ignorirati. Znaki depresije se obenem pogosto zamenjujejo z demenco. Ena najpomembnejših razlik je ta, da se oseba z zgodnjimi znaki demence praviloma ne bo zavedala tovrstnih težav. Po drugi strani pa starostniki z depresijo zelo hitro zaznajo morebitno slabljenje določenih kognitivnih sposobnosti, kar lahko še poglobi negativne občutke, s katerimi se spopadajo.

2. Pozorni bodite na izjave, da se počutijo kot breme drugim

Stalno ponavljanje, da imajo občutek, da so vam v breme, je lahko eden izmed znakov depresije pri starostnikih. Čeprav gre za misel, ki med starostniki ni tako redka, kot bi si želeli, pa gre na srečo v večini primerov za zgolj občasne misli, na katere oseba hitro pozabi. A če nekdo tovrstne občutke izraža zelo pogosto, je to vsekakor lahko razlog za zaskrbljenost.

3. Ne spreglejte izražanja nezadovoljstva s preteklimi odločitvami

Starost je življenjsko obdobje, ko mnogi delajo »obračune«. Nevarnost za depresijo je še posebej velika pri tistih, ki imajo občutek, da mladosti in srednjih let niso izkoristili tako, kot bi si želeli. Tudi v tem primeru gre sicer za nekaj, na kar lahko občasno pomisli večina starostnikov, zato je pomembno, da ste pozorni na to, kako pogosto nekdo izraža tovrstna obžalovanja.

4. Prepoznajte znake hude osamljenosti

Depresivni občutki pri starostnikih so pogosto povezani z osamljenostjo. Mnogi praktično nimajo družbe, kar lahko vodi v cikel negativnih misli. Ta težava je seveda še posebej pereča v času razsajanja novega koronavirusa, zaradi katerega so morali mnogi starostniki še dodatno omejiti stike z bližnjimi. Bodite torej pozorni na to, kako dobro oziroma slabo starejši ljudje okoli vas prenašajo pomanjkanje socialnih stikov. Nekateri se lahko s tem spoprijemajo precej dobro in najdejo uteho v različnih hobijih, za katere prej niso imeli časa, spet na druge pa lahko pomanjkanje družbe vpliva izjemno negativno.

5. Pomagajte osebi, da ubesedi svoje občutke

Zaradi dejstva, da se o depresiji v preteklosti skorajda ni govorilo, starejše osebe pogosto precej težje opišejo tisto, kar doživljajo, kot mlajše generacije. Za svoje občutke namreč preprosto ne najdejo ustreznih besed. Vendar je pomembno, da se ne zadovoljite prehitro s površnimi odgovori, ki v resnici ne povedo kaj dosti o tem, kako se oseba počuti. Postavljajte podvprašanja in pomagajte osebi pri tem, da najde besede za to, s čimer se spopada.

Preberite tudi: Depresija: Kako se spopasti s to boleznijo?

1...415416417...1.124Stran 416 od 1.124