Kako pogosto v trgovini natančno preverite hranilno sestavo prehranskih izdelkov, ki jih nameravate kupiti? Večina ljudi se praviloma ne poglablja pretirano v tovrstne informacije, ki pa so z vidika zdravja seveda izjemno pomembne. Vsaj deloma bi bilo lahko za to krivo dejstvo, da informacije o hranilni sestavi prehranskih izdelkov niso bolj izpostavljene. Pogosto so namreč »skrite« na zadnji strani embalaže. O tem, da bi bilo koristno, če bi bile informacije o hranilni sestavi bolj izpostavljene oziroma vidne, priča tudi študija, objavljena v reviji Journal of Marketing. Analiza podatkov, ki so se zbirali kar približno 16 let, je namreč razkrila, da so prehranske izbire potrošnikov precej bolj zdrave, kadar je hranilna sestava navedena na sprednji strani živilskih izdelkov …
Osnovne informacije o hranilni sestavi so lahko koristna orientacija
Težje ko se je izogniti določenim informacijam, večja verjetnost torej obstaja, da jih bomo prebrali in da bodo te informacije vplivale na naše odločitve. To seveda velja tudi za naše prehranske izbire. Raziskava, objavljena v reviji Journal of Marketing, je sicer zajela več kot 21.000 izdelkov, pri tem pa je šlo za nekaj več kot 9000 različnih znamk. Predmet preučevanja je bilo mesto, kjer se pojavlja standardna tabela z informacijami o kalorični vrednosti izdelka, o vsebnosti nasičenih maščob, sladkorja, soli oziroma natrija itn. Čeprav te informacije niso edino, na podlagi česar je mogoče oceniti, kako (ne)zdrav je določen izdelek, pa si je na podlagi teh podatkov vendarle mogoče ustvariti okvirno predstavo o tem, kako pametno je, da ta izdelek pristane v našem nakupovalnem vozičku. Večja ko je torej možnost, da vidimo te podatke, večja je tudi verjetnost, da bomo spremenili svoje nakupovalne navade – na bolje, seveda. Velja pa tudi obratno: bolj ko so ti podatki skriti, manj verjetno je, da jih bomo videli.
Izdelki s hranilno sestavo na prednji strani so bili v povprečju bolj zdravi
Bolj transparentno označevanje živil pa ne vpliva zgolj na kupce, ampak tudi na prodajalce. Izdelki, pri katerih je bila hranilna sestava navedena na sprednji strani, so bili namreč praviloma tudi bolj zdravi. To pomeni, da je bilo mogoče opaziti zmanjšano vsebnost sladkorja, soli in nasičenih maščob v primerjavi s primerljivimi izdelki, pri katerih so bile informacije o hranilni sestavi navedene zadaj. Proizvajalci se torej očitno zavedajo, da je za mnoge kupce pomembno, kako zdrava je hrana, ki jo kupujejo. Če vedo, da bodo informacije o sestavi živila bolj vidne, poskušajo tako proizvajalci ustvariti bolj zdrav izdelek, kot bi ga sicer.
Medtem ko so konkretne informacije o hranilni vrednosti običajno skrite na zadnji strani embalaže, pa se na prvi strani pogosto znajdejo napisi, ki so lahko precej zavajajoči. Pri oglaševanju se namreč pogosto uporabljajo trditve, ki niso nujno zares podprte z dokazi – ali pa takšne, ki dopuščajo kar nekaj različnih možnosti interpretacije. Na žalost kupce tovrstne trditve hitro zavedejo. Tako mislijo, da kupujejo (relativno) zdrav izdelek, a če bi preverili kvantitativne informacije o hranilni sestavi, bi se njihovo mnenje najverjetneje precej hitro spremenilo. Informacije o hranilni sestavi na prehranskih izdelkih so sicer marsikje obvezne, vključno s Slovenijo, vendar pa bi bilo morda smiselno razmisliti tudi o tem, ali so te informacije zares navedene na najustreznejšem mestu. Čeprav se nekateri proizvajalci sami odločijo za to, da jih izpostavijo, bi bilo za kupce zagotovo koristneje, če bi bile te informacije pri vseh izdelkih vidne že na prvi pogled.
Preberite tudi: Kako brati deklaracije na živilih?
