Večina živil je opremljenih tudi z deklaracijo, kjer so navedene vse prehranske vrednosti določenega živila, vključno energijsko vrednostjo, vsebnostjo maščob, ogljikovih hidratov, beljakovin ter vitaminov in mineralov. Če želite ugotoviti, ali se določeno živilo sklada z vašimi prehranskimi potrebami ali potrebujete informacije o vsebnosti določenega hranila v živilu, je deklaracija na živilu tisto mesto, kamor se obrnete. A kako se pravzaprav lotiti branja deklaracij? Tu so informacije, ki jih potrebujete, da boste lahko razumeli, kaj vam sporoča deklaracija na živilu. Ta priporočila se nanašajo na poprečno odraslo osebo, priporočila za otroke so namreč drugačna.
Velikost porcije: Ta podatek vam pove, kakšna je velikost porcije živila, ki je priporočljiva za en obrok. Ta podatek je osnova za vse druge prehranske podatke na deklaraciji. Vedite, da eno pakiranje vsebuje več porcij določenega živila.
Celotna energijska vrednost in vrednost iz maščob: Ta podatek vam bo povedal, kolikšen delež od skupne energijske vrednosti živila predstavljajo maščobe. Če gledate na količino kalorij in maščob, sta ta dva podatka nepogrešljiva.
Idealni energijski vnos pa je odvisen od vaše starosti, višine, teže, spola in aktivnosti. Po nekih splošnih priporočilih naj bi maščobe predstavljale med 20 in 35 % celotne dnevne energijske vrednosti. Nasičene maščobe naj ne bi predstavljale več kot 7 %, transmaščobe pa ne več kot 1 %. A pri vsem tem upoštevajte, da nizka vsebnost maščob pomeni tudi nizka energijska vrednost.
Ogljikovi hidrati: Seštevek vrednosti sladkorja, škroba in prehranskih vlaknin predstavlja skupno vrednost ogljikovih hidratov. Po nekih splošnih navodilih naj bi poprečen odrasel človek z ogljikovimi hidrati pokril med 45 in 65 % svojih energijskih potreb. Prevelika količina ogljikovih hidratov lahko vodi v številne zdravstvene težave, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen.
Beljakovine: Beljakovine so gradniki, ki jih naše telo uporablja za to, da lahko obnovi in izgrajuje mišično tkivo, kožo in druga pomembna tkiva, pa tudi sicer so beljakovine pomembne za ohranjajnje dobrega zdravja. Beljakovine naj bi bile prehrani poprečnega odraslega človeka zastopane v 10 do 35 %.
Holesterol: Na dan naj ne bi zaužili več kot 300 miligramov holesterola.
Vlaknine: Vlaknine so zelo pomembne za ohranjanje dobrega in trdnega zdravja. Odrasla oseba naj bi na dan zaužila najmanj 25 g vlaknin na dan. Zelo težko je pojesti preveč vlaknin, a če uživamo pretežno močno predelano hrano, se hitro zgodi, da jih zaužijemo premalo. Zato naj bo na vašem jedilniku čim več zelenjave, sadja in celozrnatih žit.
Natrij: Čeprav ima slana hrana zelo dober okus, pa so prevelike količine natrija za naše zdravje zelo škodljive. Količina zaužitega natrija naj ne bi smela presegati 2 gramov dnevno.
Vitamini in minerali: Večina deklaracij vsebuje tudi vrednosti različnih vitaminov in mineralov, ki jih živilo vsebuje, prav tako pa so navedeni dnevni priporočeni deleži določenega vitamina in minerala. Na podlagi teh podatkov boste lahko vedeli, s kakšno vrednostjo vitaminov in mineralov vas bo oskrbela porcija določenega živila.
Označevanja živil večinoma nadzorujejo vladne agencije, ki tudi narekujejo, kaj mora ovojnina posameznega živila vsebovati. Pri nas je bila pred skoraj letom dni sprejeta zakonodaja, ki se posebej posveča označevanju izdelkov z različnimi prehranskimi in zdravstvenimi trditvami.
Ključ do dobrega počutja pa je še vedno v zmernost. Pomembno je, da jeste čim manj predelano hrano, ki vključuje čim več sadja in zelenjave ter celozrnatih žit. Pomembno je, da zmanjšate količino zaužitega mesa in mesnih izdelkov. Prav tako omejite uživanje soli in sladkorja, nadzorujete velikost porcij ter se redno gibate.
