Lupus je avtoimunska bolezen, za katero je znaฤilno โ podobno kot za druga avtoimunska obolenja โ da telo zamenja lastne celice s tujki, zato jih zaฤne napadati. Bolezen se lahko kaลพe v obliki razliฤnih simptomov, od takลกnih, ki so predvsem neprijetni, do simptomov, ki lahko celo ogrozijo ลพivljenje. Precej tipiฤen simptom lupusa so izpuลกฤaji na obrazu, predvsem na predelu lic in nosu. Poleg tega se lahko pojavijo tudi teลพave s sklepi, razjede v ustih in boleฤina v prsih zaradi nabiranja tekoฤine okoli pomembnih organov. Za veฤino ljudi, ki jih prizadene lupus, naj bi bile ลกe posebej moteฤe kroniฤne boleฤine. ฤeprav neposredni vzroki za lupus ลกe niso jasni, je znano, da lahko doloฤeni dejavniki prispevajo k poveฤanju tveganja za razvoj bolezni. Tokrat zato izpostavljamo nekaj dejavnikov, ki naj bi imeli ลกe posebej velik vpliv.
1. Genetski vpliv
Za lupus je znaฤilno, da pogosto prizadene veฤ ฤlanov oลพje druลพine. ฤe imate na primer sorojenca, pri katerem je bil diagnosticiran lupus, naj bi bila moลพnost, da zbolite tudi sami, kar 20-krat veฤja kot pri drugih ljudeh. Lupus naj bi bil namreฤ povezan z doloฤenimi genskimi variacijami, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema. Na genetiko seveda ne morete neposredno vplivati, a ฤe spadate med tiste, pri kateri je verjetnost za to bolezen ลกe posebej velika, lahko z drugimi spremembami vsaj nekoliko zmanjลกate nevarnost za lupus.
2. Ultravijoliฤni ลพarki
Pogosta izpostavljenost ultravijoliฤnim ลพarkom brez ustrezne zaลกฤite je seveda nevarna za vse ljudi. S tem se namreฤ moฤno poveฤa tveganje za koลพnega raka. Hkrati pa lahko ultravijoliฤni ลพarki prispevajo tudi k poveฤani nevarnosti za lupus pri tistih z gensko preddispozicijo za to bolezen. Ultravijoliฤni ลพarki lahko namreฤ prispevajo k mutaciji doloฤenih genov, ki postanejo tako tarฤe imunskega sistema. Hkrati pa lahko ultravijoliฤni ลพarki vplivajo tudi na poslabลกanje simptomov bolezni pri ljudeh, pri katerih je bil lupus ลพe diagnosticiran.
3. Izpostavljenost nevarnim snovem
Znanstveniki so ugotovili, da se lahko tveganje za lupus poveฤa tudi v primeru izpostavljenosti doloฤenim snovem. Ena takลกnih snovi je silicijev dioksid, predvsem ฤe gre za zelo drobne kristalฤke. ฤe ti kristalฤki zaidejo v pljuฤa, jih namreฤ ni veฤ mogoฤe izloฤiti. ฤeprav gre za precej oฤitno korelacijo, strokovnjaki ลกe niso povsem prepriฤani, zakaj je silicijev dioksid tako problematiฤen, ko gre za tveganje za lupus. Podobna nevarnost je lahko sicer povezana tudi z izpostavljenostjo ลพivemu srebru in pesticidom, moลพnost za lupus pa je prav tako poveฤana pri kadilcih.
4. Okuลพbe z doloฤenimi virusi
Med dejavnike tveganja, ki lahko prispevajo k poveฤanju verjetnosti za lupus, naj bi spadale tudi okuลพbe z doloฤenimi virusi, na primer s humanim herpesvirusom 4, imenovanim tudi virus Epstein-Barr. Protitelesa, ki zaฤnejo v telesu nastajati po izpostavljenosti temu virusu, naj bi bila namreฤ kriva za neobiฤajno obnaลกanje imunskega sistema. Stik z omenjenim virusom naj bi bil sicer ลกe posebej problematiฤen za tiste, ki so zaradi genetskih dejavnikov v skupini s poveฤanim tveganjem.
5. Hormonska kontracepcija
Moลพnost za lupus pa naj bi se deloma poveฤala tudi v primeru uporabe hormonske kontracepcije ali hormonskih dodatkov oziroma zdravil, s katerimi v telo vnesemo dodatni estrogen. Hkrati pa tudi v tem primeru velja, da lahko ยปzunanji estrogenยซ prispeva k intenzivnejลกim simptomom lupsusa pri tistih, ki se ลพe spopadate s to boleznijo. To naj bi bilo povezano s sproลกฤanjem t. i. interlevkina-1 ob dodajanju estrogena. Gre za skupino enajstih interlevkinov โ citokinov, ki sodelujejo pri protivnetnem odzivu naลกega organizma.
Preberite tudi: Lupus โ kroniฤna bolezen vezivnega tkiva
