Nova študija potrdila koristi kakovostne čokolade za možgane

Karmen Jordan
-
0
Nova študija potrdila koristi kakovostne čokolade za možgane

Študija, ki je bila nedolgo tega objavljena v reviji Scientific Reports, bo zagotovo razveselila vse čokoholike. Še enkrat več se je namreč potrdilo, da ima lahko kakav zelo pozitiven vpliv na naše zdravje in počutje. Še posebej koristen je lahko za možgane oziroma za kognitivne sposobnosti. Čokolada je lahko tako del zdrave prehrane, vendar pa seveda ni vseeno, kakšno čokolado izberete. Kot so ugotovili raziskovalci, ni pomembno zgolj to, ali čokolada vsebuje tudi sladkor, mleko ipd., ampak so učinki močno odvisni tudi od kakovosti uporabljenega kakava …

Primerjava učinkov s flavanoli bogatega in procesiranega kakava

Šlo je za manjšo študijo, v kateri je sodelovalo 18 moških, starih od 18 do 45 let. Raziskava, ki so jo pripravili strokovnjaki z britanske univerze v Birminghamu in ameriške univerze v Illinoisu, je bila izvedena tako, da so moške najprej naključno razdelili v dve skupini, nato pa je prva skupina zaužila s flavanoli bogat presni kakav, druga pa procesiran kakav, ki je vseboval zelo malo flavanolov. Pri tem sodelujoči v raziskavi niso vedeli, kateri kakav so dobili.

Flavanoli za hitrejšo oksigenacijo možganov v »kriznih razmerah«

Sledila so različna testiranja. Med drugim so morali sodelujoči dve uri po zaužitju kakava vdihovati zrak z nadpovprečno visokim deležem ogljikovega dioksida. Gre za klasični test, s katerim se preverja odzivnost ožilja v možganih. Normalen odziv zdravih možganih v takšnih situacijah je namreč pospešen pretok krvi. Tako lahko do možganov pridejo večje količine kisika, hkrati pa se lahko odstrani presežek ogljikovega dioksida. Kakšni so bili rezultati tega preizkusa? Skupina, ki je dve uri prej zaužila presni kakav, ki je vseboval večje količine flavanolov, se je v povprečju odrezala precej bolje. Njihovi možgani so bili namreč precej učinkovitejši v boju s presežnimi količinami ogljikovega dioksida – proces oksigenacije je bil hitrejši in uspešnejši. Pospešena oksigenacija možganov se je pri tej skupini v povprečju začela kar približno eno minuto prej kot pri skupini, ki je zaužila procesiran kakav, ki je bil praktično povsem oropan flavanolov.

Pozitiven vpliv opazen tudi pri reševanju kognitivnih testov

Raziskovalci so poskušali najti tudi morebitno povezavo med kakovostjo zaužitega kakava in rezultati udeležencev na testih, s katerimi so se preverjale kognitivne sposobnosti. Tudi tu je bila skupina, ki je dobila kakovostnejši, s flavanoli bogat kakav, precej uspešnejša. Ne le da je prekosila drugo skupino, ampak so bili pozitivni učinki opazni tudi pri primerjavi rezultatov pred zaužitjem kakava in po njem. Flavanoli so sicer snovi, ki jih uvrščamo med antioksidante, kar pomeni, da so zelo pomembni pri preprečevanju oksidativnega stresa.

Sodelujoči v raziskavi so bili zdravi nekadilci

Izsledki opisane raziskave torej nakazujejo obstoj povezave med uživanjem kakovostnega kakava, ki vsebuje veliko flavanolov, ter zdravjem možganov in izboljšanimi kognitivnimi sposobnostmi. Pozitivni učinki pri prvem testiranju so bili najmanj izraziti pri tistih, pri katerih je bil proces oksigenacije možganov že v osnovi nadpovprečno učinkovit, kar pomeni, da ni bilo več veliko prostora za izboljšave. Vsi sodelujoči v raziskavi so bili sicer zdravi posamezniki brez resnejših zdravstvenih težav s srcem, možgani, ožiljem ali dihali. Obenem pa je šlo za nekadilce.

Čokolada – priboljšek, ki si ga lahko privoščimo brez slabe vesti

Študija je bila sicer majhna, zato je treba rezultate interpretirati z nekaj rezerve, vendar pa se osnovne ugotovitve ujemajo s podobnimi raziskavami, izvedenimi v preteklosti. Občutek krivde ob uživanju čokolade je tako povsem odveč. Pomembno je predvsem to, da poskrbite za izbiro zares kakovostne čokolade s čim manj sladkorja, ki naj bo izdelana iz nepredelanega kakava. Seveda pa velja podobno za kakav, ki ga nameravata uporabiti za izdelavo sladic.

Čuječnost vam pomaga zablesteti ob najzahtevnejših preizkusih

Karmen Jordan
-
0
Čuječnost vam pomaga zablesteti ob najzahtevnejših preizkusih

Naši možgani so nagnjeni k stalnemu preverjanju okolice in iskanju morebitnih nevarnosti. Četudi se tega morda ne zavedate, je ta »primarna težnja« najverjetneje prisotna v številnih situacijah. Po eni strani je lahko  ta lastnost naših možganov zelo koristna, predvsem ko gre za osnovno preživetje. Vendar pa je lahko v mnogih situacijah tudi zelo moteča. Še posebej problematična je takrat, ko je pred nami pomemben preizkus, ki zahteva vso našo pozornost. Rešitev? Trening čuječnosti …

Trening čuječnosti kot del priprav na pomembne nastope

Čuječnost nam pomaga pri tem, da smo bolj osredotočeni na naloge, ki so pred nami. Čeprav ni nujno, da je trening čuječnosti usmerjen proti konkretnemu cilju, si lahko z njim pomagate prav pri pripravah na pomembne preizkuse. K tej metodi se na primer vedno pogosteje zatekajo tudi profesionalni športniki, ki se pripravljajo na odločilna tekmovanja. S pomočjo čuječnosti je mogoče preseči stresni odziv telesa, ki se pogosto pojavi v tovrstnih situacijah – oziroma doseči, da nismo več tako obremenjeni s temi odzivi.

Razlikovanje med tistim, na kar lahko vplivamo, in tistim, kar ni pod našim nadzorom

Prvo, kar morate sprejeti oziroma razumeti, je to, da ne morete imeti neposrednega vpliva na svoje misli in čustva, vendar pa lahko po drugi strani precej laže vplivate na svoje vedenje v določeni situaciji. Pri tem imamo praviloma dve osnovni možnosti. Odločimo se lahko, da svoje vedenje podredimo čustvom oziroma občutkom, ki nas preplavljajo v tistem trenutku, ali pa izberemo uskladitev vedenja s svojimi vrednotami, cilji ipd. Pomembno je predvsem to, da ugotovite, kaj je tisto, čemur namenjate svojo pozornost, in da se naučite razlikovati med tistim, česar ne morete spremeniti, in tistim, na kar lahko vplivate.

»Nervozno telo« še ne pomeni nujno tudi nervoznih misli

Vas je strah, da boste v odločilnem trenutku preveč nervozni, da bi se lahko osredotočili na nalogo pred sabo? Tovrstni strahovi so zelo pogosti, vendar na srečo niso nepremagljivi. Pri tem je ključno spoznanje, da to, kako se odzove vaše telo, ni pod vašim nadzorom. Rešitev se tako ne skriva v tem, da se poskušate prepričati, da bo »vse v redu«. Nasprotno: smiselno je, da se pripravite tudi na možnost, da se vam bodo tresle roke, da bo vaš glas drhtel ipd. Če se to res zgodi, se tako ne boste znašli v paniki. Bolj ko bi se namreč trudili prikriti tovrstne odzive telesa, intenzivnejši bi verjetno postali. Eden glavni ciljev treninga čuječnosti je povezan prav s tem, da se naučite usmeriti svojo pozornost k tistemu, kar je v določenem trenutku zares pomembno, ne glede na to, kaj se dogaja okoli vas oziroma z vami.

Dihalne vaje in vizualizacija – pomembna elementa treninga čuječnosti

Zelo koristen del treninga čuječnosti so lahko dihalne vaje. Če se boste naučili obvladovati svoj dih, boste lažje nadzorovali tudi svojo pozornost. Če vas trening čuječnosti zanima predvsem v povezavi s pomembnim preizkusom ali nastopom, ki vas čaka v bližnji prihodnosti, vam svetujemo, da si pomagate tudi z vizualizacijo. Poskušajte si zamisliti različne scenarije, in sicer karseda natančno. Pomembno je, da se resnično vživite v dogajanje. Zamislite si idealen nastop v vse prej kot idealnih okoliščinah. Če boste v mislih večkrat preigrali ta scenarij, boste postali precej samozavestnejši. Četudi na dan D okoliščine ne bodo idealne, vas to ne bo pretirano vznemirilo, saj boste vedeli, da to še ne pomeni, da se ne morete odrezati izvrstno. Uspeh je namreč pogosto močno odvisen od tega, kam usmerimo svojo pozornost.

Preberite tudi: 10 minut treninga čuječnosti lahko nadomesti 44 minut spanja

Kako (ne)varna je uporaba aluminijaste folije pri peki?

Karmen Jordan
-
0
Kako (ne)varna je uporaba aluminijaste folije pri peki?

Aluminijasta folija je lahko po eni strani zelo uporaben pripomoček pri kuhanju oziroma pri peki. Omogoča namreč peko praktično brez maščob, hkrati pa nam olajša čiščenje pekačev. Dodatna prednost uporabe pa je tudi ta, da folija zdrži okuse, posledično pa je jed, ki jo pripravljate, okusnejša. Vendar pa ima po drugi strani uporaba aluminijaste folije tudi nemalo slabih plati. Ena izmed njih je ta, da predstavlja nepotrebno obremenitev za okolje. Običajno namreč folijo uporabimo zgolj enkrat, nato pa jo zavržemo. Še večja težave pa se lahko skriva v negativnih vplivih na zdravje …

Visoke temperature pospešijo izločanje aluminija

Najverjetneje ste že kdaj pekli s pomočjo aluminijaste folije, saj gre za izdelek, ki ga je mogoče najti v praktično vsaki kuhinji. Prav zaradi razširjenosti oziroma vsesplošne uporabe običajno niti ne pomislimo na to, da bi bilo lahko z uporabo aluminijaste folije kar koli narobe. Vendar pa raziskave kažejo, da folija iz tega materiala vendarle ni tako nedolžna, kot se zdi na prvi pogled. To velja še posebej v primeru segrevanja. Če je izpostavljena visokim temperaturam, se namreč začnejo delci folije izločati, posledično pa lahko pridejo v vašo hrano.

Večje količine aluminija v telesu povezane z različnimi zdravstvenimi tveganji

Manjše količine aluminija v telesu najverjetneje ne morejo povzročiti večje škode, kar pa ne velja za večje količine tega elementa. Med drugim lahko aluminij zavre rast človeških celic, pomenljiv pa je tudi podatek, da so večje količine te snovi pogosto odkrite v možganih ljudi z Alzheimerjevo boleznijo. Aluminij je lahko sicer še posebej nevaren za osebe z določenimi kroničnimi boleznimi – med drugim za ljudi s kostnimi obolenji in za bolnike z okvarami ledvic.

Še posebej problematična peka živil, ki vsebujejo veliko kisline

To, koliko aluminija bo v primeru uporabe aluminijaste folije pri peki na koncu res končalo v vaši hrani, je odvisno od različnih dejavnikov. Eden glavnih je seveda temperatura. Višja ko je temperatura, pri kateri pečete določeno jed, večja je nevarnost, da se v hrani znajde bistveno preveč aluminija. Zelo pomembna pa je tudi koncentracija kisline v posameznih živilih. Živila, ki vsebujejo nadpovprečno veliko kisline, lahko namreč prispevajo k pospešeni razgradnji aluminijaste folije. Količina aluminija, ki konča v hrani, je tako še večja. Uporaba aluminijaste folije je lahko tako še posebej problematična pri peki živil, kot so paradižniki, prav tako pa ni dobro, da pride folija v stik z marinadami na osnovi kisa.

Zmerna uporaba praviloma ni posebej nevarna, vendar obstajajo boljše možnosti

Vsaj trenutno se torej zdi, da je lahko uporaba aluminijaste folije pri peki povezana z določenimi zdravstvenimi tveganji. A če folijo uporabljate res samo občasno, praviloma ni potrebna pretirana zaskrbljenost. Pazite predvsem na to, da uporaba resnično ne bo prepogosta in da bo temperatura čim nižja, hkrati pa se, kot omenjeno, izogibajte kombinaciji aluminijaste folije in živil, ki vsebujejo zelo veliko kisline. Po nekaterih podatkih naj bi k pospešenemu izločanju aluminija prispevale tudi večje količine soli, zato obenem pazite tudi, da hrane ne boste presolili.

Zmerna uporaba aluminijaste folije ob upoštevanju navedenih napotkov torej praviloma ni problematična, kar pa seveda še ne pomeni, da ne obstajajo boljše alternative – tako z vidika zdravja kot z vidika okolja. Na srečo imamo danes na voljo kar precej pripomočkov za peko (med njimi tudi takšnih za večkratno uporabo), ki lahko praktično povsem nadomestijo aluminijasto folijo. Učinek bo torej podoben, le da vam ne bo treba skrbeti glede morebitnih negativnih vplivov.

Črni česen – specialiteta, ki jo lahko pripravite tudi doma

Karmen Jordan
-
0
Črni česen – specialiteta, ki jo lahko pripravite tudi doma

Ste že slišali za črni česen? Gre za specialiteto, ki jo strežejo v številnih priznanih restavracijah, vendar črni česen v resnici ni »nova pogruntavščina«. Izvira iz azijske kulinarike, kjer ga poznajo že dolga stoletja. V mnogih azijskih kulturah je bil črni česen cenjen predvsem zaradi zdravstvenih koristi, saj so ga uporabljali za krepitev odpornosti in vitalnosti telesa, seveda pa je k priljubljenosti prispeval tudi zanimiv okus. Gre namreč za dodatek, s katerim lahko popestrimo okus in teksturo številnih jedi, vendar priokus nato ni tako močan kot pri klasičnem česnu …

Ključni poudarki:

  • Črni česen vsebuje več antioksidantov kot navaden, kar pomaga zmanjševati vnetja in izboljšuje zdravje.
  • Fermentacija poveča vsebnost S-alil cisteina, ki podpira srce, znižuje krvni tlak in krepi imunski sistem.
  • Zaradi blažjega okusa in boljše prebavljivosti je primeren za občutljive želodce in kulinarično uporabo.

Kaj sploh je črni česen in kako se pridobiva?

Črni česen ni kakšna posebna sorta, ampak gre v osnovi za navadni česen, ki je pripravljen po posebnem postopku. Za pripravo črnega česa je potreben precej dolg, nekaj tednov, včasih pa celo mesecev trajajoč proces fermentacije oziroma zorenja. Rezultat so mehki, vendar žilavi stroki česna, katerih okus rahlo spominja na melaso. Dodatna prednost pa je, da naj bi črni česen vseboval celo do dvakrat več antioksidantov od običajnega česna.

Zorenje, ki je potrebno, da dobimo črni česen, zahteva precej natančno regulacijo temperature in vlažnosti. Tako je najbolje uporabiti posebne pripomočke za fermentacijo, vendar lahko tudi brez njih doma pripravite vsaj nekakšen približek te specialitete, in sicer s pomočjo kuhalnika za riž ali t. i. počasnega kuhalnika …

Recept za črni česen in uporaba

Koristi za zdravje

Črni česen postaja vse bolj priljubljena sestavina med ljubitelji kuhanja kot tudi med tistimi, ki skrbijo za svoje zdravje, saj ni samo okusen, ampak tudi zelo zdrav. Ima več antioksidantov kot navaden česen, kar pomeni, da lahko pomaga pri zmanjševanju vnetij in izboljšanju splošnega zdravja. Prav tako naj bi imel potencialne učinke na zniževanje krvnega tlaka, izboljšanje imunskega sistema in celo boj proti staranju.

Recept in navodila za zorenje česna v kuhalniku

Potrebujete približno 7 celih, neolupljenih glavic česna (število glavic prilagodite velikosti kuhalnika, ki ga imate na voljo). Česnove glavice očistite s pomočjo suhe gobice. Zelo pomembno je, da česna ne zmočite, saj bi to močno otežilo proces staranja oziroma zorenja. Nato vklopite kuhalnik za riž ali počasni kuhalnik. Izberite srednje visoko temperaturo – v notranjosti kuhalnika mora biti toplo, vendar ne prevroče.

Glavice česna nato zložite v kuhalnik. Pazite, da jih ne bo preveč. Glavice se namreč ne smejo dotikati. Če opazite, da ni dovolj prostora, raje uporabite glavico ali dve manj, sicer rezultat ne bo najboljši. Kuhalnik, ki ste ga napolnili z glavicami česna, nato pokrijte. Počakajte približno 2–3 tedne (več o tem, kako vedeti, kdaj je črni česen nared, v nadaljevanju).

Med tem časom večkrat preverite kuhalnik, da se prepričate, da je še vedno vklopljen in da je izbrana ustrezna temperatura. Ko je proces zorenja končan, shranite črni česen (v obliki celih glavic!) v nepredušno zaprto posodico, v kateri lahko počaka približno 3 mesece. Priporočamo, da za pripravo in zorenje črnega česna izberete poseben prostor, na primer garažo, črni česen pa lahko »pridelujete« tudi na balkonu.

Med procesom se lahko namreč širijo precej močne vonjave, ki postajajo sicer postopoma vedno manj izrazite, vendar kuhinja kljub temu ni najboljša izbira za to opravilo. Če ne gre drugače, pa si pomagajte z rednim odpiranjem oken in z ventilatorjem.

Postopek priprave in zorenja črnega česna

Kako ugotoviti, ali je črni česen že pripravljen?

Težko je natančno določiti čas, ki je potreben za zorenje česna, torej za »preobrazbo« v črni česen. Proces zajema različne faze, zato se lahko včasih pojavijo težave pri ugotavljanju, ali je česen že gotov. Po prvem tednu bi morali praviloma opaziti črnenje spodnjega dela česnovih glavic, olupek pa bo postal rjavkaste barve. Po dveh tednih običajno počrni cela glavica, ki postane zelo trda, kar pomeni, da morate česen pustiti v kuhalniku še nekaj časa, da se zmehča. V tretjem tednu bi morala začeti lupina počasti odstopati.

Ko opazite to spremembo, rahlo stisnite enega od strokov. Če je na otip mehek, ga odstranite in si ga pobliže oglejte. Črni česen je pripravljen, ko je mehek, vendar rahlo gumijast oziroma žvečljiv, njegova konsistenca pa je malce lepljiva. Običajno najprej dozorijo zunanji stroki; notranje lahko tako v kuhalniku pustite nekaj dodatnih dni. 

Uporaba črnega česna

Kako torej uporabiti črni česen? Njegov sladko-slani okus ga naredi idealnega za različne jedi. Lahko ga dodate v omake, juhe, prelive ali pa ga preprosto namazate na kruh kot prigrizek. Ste že kdaj poskusili kombinacijo črnega česna z mesom ali ribami? Zelo okusno!

Recepti s črnim česnom

Da boste lažje začeli, smo za vas pripravili nekaj preprostih receptov:

  • Pašteta s črnim česnom: Zmešajte črni česen, oljčno olje, sol in nekaj limoninega soka ter si pripravite okusen namaz.
  • Testenine s črnim česnom: Prepražite česen v olju, dodajte kuhane testenine in potresite z naribanim parmezanom.
  • Piščanec z omako iz črnega česna: Pripravite enostavno omako iz črnega česna, sojine omake in ingverja, ki jo prelijete čez pečenega piščanca.

Dom brez odpadkov: 5 pogostih začetniških napak

Karmen Jordan
-
0
Dom brez odpadkov: 5 pogostih začetniških napak

V zadnjih letih se je močno povečalo število ljudi, ki poskušajo karseda zmanjšati količino odpadkov, ki jih ustvarijo – t.i. Zero Waste gibanje. Gibanje, ki je v angleščini običajno označeno s sintagmo »zero waste« oziroma »low waste«, je postalo priljubljeno tudi pri nas. Če ste začeli tudi sami razmišljati o tovrstnem življenjskem stilu, je pametno, da veste, katere so najpogostejše začetniške napake. Tako se jim boste lažje izognili, posledično pa bo manj možnosti, da obupate nad svojimi načrti.

1. Miselnost »vse ali nič«

Eden najpogostejših razlogov, zaradi katerih ljudje opustijo poskus zmanjševanja količine odpadkov, je stremljenje k popolnosti. Če spremembe na določenih področjih trenutno niso možne, to še ne pomeni, da je vse zaman. Šteje namreč vsak korak v pravo smer, obenem pa morate upoštevati, da popolnost tu niti ni možna. Ne primerjajte se z drugimi, saj je to, kako močno se lahko nekdo približa idealu, torej domu brez odpadkov, odvisno od najrazličnejših osebnih okoliščin. Poskušajte torej poiskati kompromise, ki so realistični za vas.

2. Čezmerno nakupovanje

Na začetku poti imajo številni občutek, da morajo kupiti ogromno novih predmetov oziroma izdelkov, preden lahko zares začnejo. Vendar to seveda ni bistvo filozofije, ki je v ozadju gibanja »zero waste«. Povsem nasprotno: cilj je omejevanje potrošnje in približevanje minimalizmu. Preden se odločite za nakup novega izdelka, dobro razmislite, ali lahko morda (najprej) uporabite nekaj, kar imate že doma. Če imate na primer doma več embalaž na pol porabljenega šampona, ni smiselno, da kupujete trdi šampon brez plastične embalaže, preden porabite izdelke v svoji kopalnici. Podobno velja tudi pri drugih predmetih – zakaj bi na primer kupovali vrečke za večkratno uporabo, če jih lahko izdelate iz starih zaves.

3. Pretirano osredotočanje na embalažo

Začetniki so pogosto pretirano osredotočeni na plastično embalažo, pri tem pa zanemarijo glavni smisel principa »zero waste«, in sicer zmanjševanje negativnega vpliva na okolje. Čeprav je seveda pomembno, da poskušate čim bolj zmanjšati količino plastike v svojem življenju, je smiselno, da na določene situacije pogledate bolj celostno. Šele na podlagi upoštevanja konkretnih možnosti lahko namreč presodite, kaj je v dani situaciji najbolj ekološka možnost. Če imate na primer na izbiro lečo v plastični embalaži in meso v lastni embalaži za večkratno uporabo, je prva možnost kljub plastiki bistveno bolj okolju prijazna, saj zahteva manj virov (seveda pa je še boljša rešitev leča brez plastike, ko je to mogoče).

4. Osredotočanje na preveč področij istočasno

Začnite postopoma. Ni treba, da se vseh področij v svojem življenju lotite istočasno, saj bo to najverjetneje prenaporno. Precej pametneje je, da se najprej omejite na eno ali dve področji (na primer na kozmetiko oziroma na higienske pripomočke). Šele ko bodo postale nove navade del vašega vsakdana in vam o njih ne bo treba več pretirano razmišljati, razširite svoj »seznam« z novimi področji oziroma spremembami.

5. Sramežljivost oziroma prestrašenost

Neuspeh tistih, ki poskušajo zmanjševati količino odpadkov, ki jih ustvarijo, je nemalokrat povezan tudi s pretirano zadržanostjo. Tiste, ki so se šele pred kratkim navdušili nad idejo doma brez odpadkov, je na začetku pogosto sram vprašati, ali lahko na primer namesto običajne embalaže za enkratno uporabo uporabijo svoj lonček ali posodico. Pomembno je, da se zavedate, da ni nič narobe z vašimi prizadevanji – povsem nasprotno. Če boste zaposlenim v lokalu ali v trgovini prijazno razložili, da bi raje uporabili svojo embalažo, bo vaša prošnja v večini primerov tudi upoštevana. Zaradi razširjenosti gibanja »zero waste« so trgovci in gostinci danes precej bolje pripravljeni na tovrstne želje strank. Najverjetneje torej ne boste prva oseba, ki je izrazila željo po uporabi lastne embalaže, zato so morebitni strahovi popolnoma odveč.

Empati, zavarujte svojo energijo! Za vas imamo 5 koristnih nasvetov …

Karmen Jordan
-
0
Empati, zavarujte svojo energijo! Za vas imamo 5 koristnih nasvetov …

Empati so osebe, ki so nadpovprečno občutljive in ki lahko tako zelo hitro zaznajo tujo energijo. Ta energija jih včasih povsem preplavi, pri tem pa lahko izgubijo stik s sabo. Čeprav je sposobnost empatije sama po sebi zagotovo pozitivna lastnost, morate biti pazljivi. Pomembno je, da znate zavarovati svojo energijo, saj se lahko sicer povsem izčrpate.

1. Poiščite razlog za optimizem

Za empate so lahko negativne stvari, ki se dogajajo drugim, nadpovprečno obremenjujoče. Težko namreč začrtate jasno mejo med sabo in drugimi ljudmi; tisto, kar doživlja nekdo drug, lahko tako zaznavate skoraj enako intenzivno kot ta oseba. Tako je zelo pomembno, da poskušate vsaj občasno usmeriti svojo pozornost k pozitivnim platem življenja. To seveda ne pomeni, da se morate slepiti in si zatiskati oči pred negativnim. Pomembno je predvsem to, da poiščete zdravo ravnovesje. Če ste bili v zadnjem času obdani z veliko negativne energije, lahko na primer po spletu pobrskate za pozitivnimi zgodbami ali si ogledate film s srečnim koncem.

2. Poskrbite za svoje telo

Občutke izčrpanosti, ki so zelo značilni za empate, lahko vsaj deloma ublažite tako, da ste bolj pozorni na potrebe svojega telesa. Dobro telesno zdravje lahko namreč pozitivno vpliva na vaše »energetsko polje«. Poskrbite za čim bolj zdravo prerano in za dovolj gibanja ter preverite, v kakšnem stanju so vaši hormoni in ali ima vaše telo na voljo dovolj vitaminov ter mineralov, pozabiti pa ne smete niti na svoj črevesni mikrobiom. Vse to so namreč temelji dobrega zdravja, posledično pa boljšega počutja.

3. Pazite, da vaš urnik ne bo povsem zapolnjen z aktivnostmi

Empati se nadpovprečno pogosto spopadajo s hudim pomanjkanjem časa. Poleg vaših lastnih obveznosti so namreč tu še vsi drugi, ki jim poskušate pomagati, vendar se morate zavedati, da takšen tempo na dolgi rok ni vzdržen. Če se boste zlomili, ne bo to koristno za nikogar. Tako je zelo pomembno, da določite vsaj nekaj ur tedensko, ki ne bodo posvečene ničemur posebnemu. To naj bo čas za »lenobo«, ki bo zagotovo zelo blagodejen za obnovo vaše energije.

4. Razmislite, kdo si zasluži mesto v vašem življenju

Ena izmed največjih nevarnosti, ki prežijo na empate, so t. i. toksična razmerja. Če niste previdni, lahko namreč vašo empatično naravo izkoristijo ljudje s slabimi nameni. Čeprav imate ogromno srce, morate paziti, da svoje ljubezni ne razdajate tistim, ki si je ne zaslužijo. Nujno je, da se naučite postaviti zdrave meje oziroma da prekinete stike s tistimi, ki vam energijo predvsem jemljejo, pri tem pa vam zameno ne ponudijo praktično ničesar.

5. Poiščite način za predelavo negativnih čustev

Morda imate sicer občutek, da lahko svojo energijo najlažje zaščitite oziroma obnovite tako, da negativna čustva odrinete na stran, vendar na dolgi rok to ni najpametnejša metoda. Čeprav morate po eni strani paziti, da vas negativna čustva – tako lastna kot tuja – ne preplavijo povsem, je po drugi strani pomembno, da pred njimi ne poskušate zbežati za vsako ceno. Empati morate biti še posebej pozorni na to, da poiščete metode, ki vam omogočajo zdravo predelovanje težkih čustev. Pogosto je lahko na primer zelo koristno pisanje dnevnika, seveda pa lahko močno pomaga tudi iskren pogovor z drugimi. Ne pozabite, da tudi sami potrebujete empatijo oziroma to, da vam nekdo resnično prisluhne. Nevarnost, da tuja energija popolnoma prekrije vašo, bo tako precej manjša.

Preberite tudi: Nerina Darman: Vedno iščem oazo zadovoljstva

7 nasvetov za manjšo porabo vode

Karmen Jordan
-
0
7 nasvetov za manjšo porabo vode

Pitna voda je izjemno dragocena, kot vse kaže, pa bo dostop do nje vse težji in težji. Čeprav je vprašanje dostopa do čiste, neoporečne pitne vode nekaj, kar nedvomno zahteva sistemski pristop in sistemske rešitve, lahko tudi kot posamezniki vsaj deloma prispevamo k zaščiti tega izredno dragocenega vira, brez katerega si ni mogoče zamišljati življenja. Z bolj premišljeno porabo pitne vode oziroma s preprečevanjem nepotrebnih izgub lahko storite nekaj dobrega za planet in druga bitja, ki živijo na njem, obenem pa bo to seveda koristno tudi za vašo denarnico. Tako vam ponujamo nekaj idej, s pomočjo katerih lahko predvsem na dolgi rok prihranite nemalo vode.

1. Zalivanja vrta se lotevajte v zgodnjih jutranjih urah

Ta nasvet je aktualen predvsem v poletnih mesecih. Ko zalivate vrt, poskušajte to narediti čim bolj zgodaj. Zelo visoke temperature namreč povzročijo hitro izhlapevanje vode. Tako lahko voda izhlapi, preden doseže korenine rastlin, posledično pa bo zalivanje zahtevalo precej več vode. Seveda pa je še bolje, če za zalivanje rastlin na svojem vrtu uporabite deževnico.

2. Preverite, v kakšnem stanju so vaše cevi in pipe

Tista kapljica, ki občasno pricurlja iz pipe, se morda ne zdi pretirano problematična, vendar pa običajno ne ostane le pri nekaj kapljicah. Na dolgi rok lahko tako zapravimo vse prej kot zanemarljive količine vode. Vsekakor je torej smiselno redno pregledovanje pip in cevi. Če opazite puščanje, slabše tesnjenje ipd., je pametno, da težavo čim prej odpravite – tudi zato, ker so sicer možne resnejše okvare sistema, kar bi bilo najverjetneje povezano s precej višjimi stroški.

3. Med umivanjem zob naj bo pipa vedno zaprta

Ogromno ljudi med umivanjem zob pozabi zapreti pipo. Glede na to, da naj bi si zobe ščetkali vsaj dvakrat dnevno in da naj bi posamezno ščetkanje trajalo vsaj dve minuti, je najbrž jasno, da lahko s tem zapravimo precej vode. Če se ne morete nikakor rešiti te navade, vam svetujemo, da nad umivalnik v kopalnici prilepite opomnik. Tako bo postajalo zapiranje vode med ščetkanjem zob postopoma vse bolj samoumevno.

4. Omejite čas prhanja

Prhe so praviloma bolj ekološka in varčnejša izbira od kopeli, a le če ne trajajo predolgo. Če med prhanjem pogosto pozabite na čas, vas svetujemo, da nastavite alarm, ki vas bo opomnil, da bo treba počasi zapreti vodo. To bo za povrh dobro za vašo kožo; prhe, ki trajajo predolgo, lahko namreč kožo močno izsušijo, še posebej če uporabljate zelo vročo vodo.

5. V hladilniku imejte vedno vrč z vodo

Puščanje odprte pipe, ker želite, da je voda čim bolj mrzla, zagotovo ni najbolj ekološka in denarnici prijazna metoda. Svetujemo vam, da raje poskrbite za to, da boste imeli v hladilniku vedno vrč, napolnjen z vodo. Ko si boste zaželeli zelo mrzle vode, jo boste lahko tako preprosto vzeli iz hladilnika.

6. Razmislite o kotličku s funkcijo polovičnega izplakovanja

Boste morali v kratkem zamenjati straniščni kotliček? Svetujemo vam, da izberete takšnega, ki omogoča tudi »polovično izplakovanje«. Tako boste za izplakovanje školjke po opravljanju male potrebe porabili bistveno manj vode, kot bi je sicer.

7. Posodo vedno vsaj odmočite

Ponve in drugo posodo, ki ste jo uporabljali za pripravo hrane, je dobro pomiti čim prej, preden se ostanki hrane zasušijo. Tudi ko nimate časa za to, pa je pametno, da posodo vsaj odmočite v topli milnici. Pomivanje bo nato precej lažje, poraba vode pa bo manjša.

Naučite se potolažiti svojega notranjega otroka

Karmen Jordan
-
0
Naučite se potolažiti svojega notranjega otroka

Najverjetneje ste že slišali za idejo notranjega otroka, ki se skriva v nas. Čeprav gre za koncept, ki ga je mogoče interpretirati na različne načine, se večina strinja, da lahko na notranjega otroka gledamo kot na nekakšno seme, iz katerega je vzklila naša osebnost. To seme smo torej po eni strani »prerastli«, vendar se še vedno skriva v nas. Tako je z nami, tudi ko se tega ne zavedamo. Neupoštevanje potreb, ki jih ima naš notranji otrok, lahko privede do številnih težav, zato je zelo pomembno, da razumete ta del svoje osebnosti – del, ki predstavlja izvor vsega, kar ste danes …

Obdobje do 10. leta starosti naj bi bilo še posebej pomembno

Upoštevajte, da vaš notranji otrok ne ve vsega tistega, kar veste sami. Notranjega otroka bi lahko namreč opisali kot tisto, kar smo bili, preden nam je svet »pokazal«, kako se moramo obnašati, razmišljati, čustvovati ipd. Gre torej za osebo, ki je precej manj podvržena zunanjim vplivom, kar ima seveda tako pozitivne kot negativne plati. Čas izoblikovanja tistega dela naše osebnosti, ki se kasneje »spremeni« v notranjega otroka, naj bi bil približno do 10. leta starosti. To obdobje lahko tako razumemo kot čas »kaljenja semena«. Gre za čas, ko kot gobe vsrkavamo izkušnje; ker je tisto, kar doživljamo, za nas pogosto povsem novo, je vtis precej močnejši kot v poznejših življenjskih obdobjih. Različni občutki se pospešeno shranjujejo v naše nezavedno, to pa je nato tisto, kar nas spremlja tudi v odraslosti.

Za travmo lahko krivi tudi navidezno nedolžni dogodki

Morebitni travmatični dogodki do 10. leta starosti imajo lahko izjemno velik vpliv na naše nadaljnje življenje. Pri tem morate upoštevati, da ni univerzalnega pravila, na podlagi katerega bi lahko določene dogodke opredelili kot travmatične. Interpretiranje dogodkov je zelo subjektivno, kar velja še posebej za otroško doživljanje. Čeprav se vam ni zgodilo nič takega, kar bi kot odrasla oseba označili za hudo travmatičen dogodek, je bila lahko otroška interpretacija določenega dogajanja povsem drugačna. Obenem pa morate vedeti, da niso pomembni zgolj dogodki sami na sebi, ampak tudi to, kakšni so bili odzivi okolice, ali ste dobili podporo, ki ste jo potrebovali, ali ste se lahko komu zaupali itn.

Notranji otrok je pogosto prežet z občutki krivde

Pomanjkanje izkušenj je pogosto krivo za to, da si otroci pripisujejo krivdo tudi v situacijah, na katere nimajo praktično nobenega vpliva. Če na primer vidijo starša, ki se prepirata, lahko čustva žalosti in jeze, ki jih zaznavajo, dojamejo kot nekaj, za kar so odgovorni sami. Tudi če lahko kot odrasla oseba vidite, da niste bili krivi za tisto, kar se je dogajalo, ostaja vaš notranji otrok še vedno obremenjen s krivdo – in ta notranji otrok ni nekaj zunanjega ali minulega, ampak nekaj, kar je del vas. Tako s sabo nosite tudi vsa čustva tega otroka.

Vaja, ki vam lahko pomaga potolažiti notranjega otroka …

Negativnih čustev in neutemeljenih prepričanj, ki jih (morda povsem nezavedno) nosite s seboj, se lahko osvobodite le tako, da se naučite razumeti in potolažiti otroka v sebi. Poskušajte se v mislih vrniti v obdobje do 10. leta starosti. Kateri so bili dogodki, ki so vas še posebej pretresli oziroma zaznamovali? Zapišite jih ter poskušajte najti povezavo med tistim, kar ste čutili takrat, in kasnejšim potekom vašega življenja. Ko je ta del za vami, je zelo priporočljivo napisati pismo svojemu notranjemu otroku. Kaj je tisto, kar bi mu povedali, če bi bili takrat ob njem kot odrasla oseba? S čim bi ga poskušali potolažiti? Kako bi mu razložili situacijo, da bi ga osvobodili krivde in drugih negativnih občutkov?

Ta vaja je lahko za večino ljudi izjemno koristna, zato je smiselno, da jo ponavljate v rednih intervalnih. Če so bile izkušnje, s katerimi ste se morali spopasti v zgodnjem otroštvu, še posebej travmatične, pa je vsekakor zelo priporočljivo, da imate pri naslavljanju svojega notranjega otroka tudi podporo terapevta. Proces bo namreč tako bistveno manj naporen.

Preberite tudi: 21 znakov, da imate ranjenega notranjega otroka

Pomivanje posode – nekaj najboljšega, kar lahko naredite za svoje možgane

Karmen Jordan
-
0
Pomivanje posode – nekaj najboljšega, kar lahko naredite za svoje možgane

Kaj ima pomivanje posode skupnega z zdravjem naših možganov? Precej več, kot se morda zdi na prvi pogled! Med pomivanjem posode namreč krepimo eno najpomembnejših kognitivnih sposobnosti, ki nam lahko pride prav pri številnih miselnih izzivih in ki velja za enega glavnih indikatorjev dobrega možganskega zdravja …

Težave z zbranostjo pogosto vplivajo tudi na druge kognitivne sposobnosti

Po mnenju številnih nevrologov in drugih strokovnjakov, ki se pri svojem delu ukvarjajo z vprašanjem zdravja možganov, je eden najpomembnejših pokazateljev »kognitivne kondicije« naša sposobnost osredotočanja oziroma zbranost. Ljudje, ki imajo težave z zbranostjo, imajo namreč pogosto tudi težave z drugimi kognitivnimi funkcijami. Motnje pozornosti tako nemalokrat vplivajo tudi na spomin, uspešnost opravljanja različnih miselnih nalog itn.

Starejši ko smo, več napora zahteva osredotočanje na nalogo, ki je pred nami

Čeprav imajo lahko seveda tudi mlajši ljudje težave z zbranostjo – oziroma so tovrstne težave danes pri mlajših generacijah celo nadpovprečno razširjene – je zelo pomembno upoštevati predvsem to, da naša sposobnost koncentracije z leti praviloma slabi. Starejši ko smo, težje se torej zberemo. Tudi če z določenimi nalogami v preteklosti niste imeli pretiranih težav, se lahko to nenadoma spremeni. Vendar pa lahko na srečo ta proces vsaj deloma zajezimo. Podobno kot v mnogih drugih primerih je tudi tu ključen trening. Na sposobnost dolgotrajnejše osredotočenosti na določeno nalogo moramo tako gledati kot na nekakšno mišico, ki jo je mogoče krepiti s pravimi vajami. To ne pomeni, da so nujne posebne vaje, katerih namen je prav izboljševanje kognitivnih sposobnosti. »Vadba« je lahko tudi precej bolj spontana in vpeta v vaš vsakdan. Kot omenjeno, je lahko eno najkoristnejših opravil za zdravje možganov pomivanje posode …

Pomivanje posode kot »meditativna praksa«, ki prispeva k boljši zbranosti

Danes poskušamo pogosto opravljati več nalog hkrati. Posledično smo nezbrani, zato je delo nemalokrat opravljeno površno oziroma slabše, kot bi lahko bilo. Pomivanje posode je eno tistih opravil, ki nas malodane prisilijo v to, da se osredotočimo na eno samo nalogo. Z mokrimi rokami, ki se jih je oprijela milnica, namreč težko počnete še kaj drugega. Tako je lahko prav pomivanje posode odlična priložnost za nekakšno meditacijo oziroma za to, da se poskušate tistih nekaj minut zares popolnoma posvetiti eni sami nalogi. Ne gre torej za pomivanje posode samo na sebi, ampak predvsem za »ritual«, ki prispeva k izboljšanju vaše koncentracije. Tako vam svetujemo, da poskušate posodo čim pogosteje pomivati v tišini in se pri tem res popolnoma osredotočiti na tisto, kar počnete.

Zelo koristno lahko tudi vrtnarjenje, kvačkanje itn.

Glede na to, da je pomivanje posode (ali vsaj zlaganje posode v pomivalni stroj) nekaj, kar mora večina ljudi početi vsakodnevno, je prav to ena najboljših priložnosti za redno (!) krepitev sposobnosti koncentracije, posledično pa za izboljšanje možganskega zdravja. Vendar pa lahko seveda po želji izberete tudi drugo dejavnost. Pomembno je predvsem to, da se za določen čas osredotočite na eno samo nalogo in da ste pri tem pozorni na vsak detajl. Dobra izbira je lahko na primer peka, ki zahteva zelo natančno sledenje posameznim korakom.

Podobne učinke pa lahko dosežete tudi s pletenjem/kvačkanjem, vrtnarjenjem ali barvanjem pobarvank za odrasle. Naj postane torej opravilo, ki se mu zares popolnoma posvetite – četudi le za nekaj minut – del vaše vsakodnevne rutine. To bo odlična protiutež »večopravilnosti«, v katero se pogosto zapletamo zaradi občutka, da nam primanjkuje časa in da moramo vse postoriti naenkrat. Vaši možgani vam bodo zagotovo zelo hvaležni.

Ali res kemoterapija lahko pomaga širjenju raka?

Bodi Eko
-
0
Ali res kemoterapija lahko pomaga širjenju raka?

Isto zdravljenje, ki se uporablja za zatiranje rasti raka dojk, ima tudi temno plat – lahko spodbuja širjenje bolezni v pljuča. Raziskovalci iz ameriške univerze Ohio so preučevali kaskado dogodkov, ki vodijo v metastaziranje rakavih celic po telesu.

Kemoterapija s paklitakselom, ki velja za zlati standard, lahko sproži celo vrsto sprememb na molekularnem nivoju, s čimer omogoča ločitev rakavih celic od primarnega tumorja. Istočasno omenjeni kemoterapevtik povzroča, da postane pljučno tkivo bolj dovzetno za rakave celice in na ta način na modelu raka dojke spodbuja širjenje bolezni. Paradoksalno spodbujanje progresije raka pri uporabi kemoterapevtikov je vznemirjujoče razodetje, so prepričani strokovnjaki, vendar opozarjajo, da je potrebno izvesti še veliko raziskav, preden bomo lahko prišli do končnih zaključkov.

1...395396397...1.124Stran 396 od 1.124