V zadnjih letih se je močno povečalo število ljudi, ki poskušajo karseda zmanjšati količino odpadkov, ki jih ustvarijo – t.i. Zero Waste gibanje. Gibanje, ki je v angleščini običajno označeno s sintagmo »zero waste« oziroma »low waste«, je postalo priljubljeno tudi pri nas. Če ste začeli tudi sami razmišljati o tovrstnem življenjskem stilu, je pametno, da veste, katere so najpogostejše začetniške napake. Tako se jim boste lažje izognili, posledično pa bo manj možnosti, da obupate nad svojimi načrti.
1. Miselnost »vse ali nič«
Eden najpogostejših razlogov, zaradi katerih ljudje opustijo poskus zmanjševanja količine odpadkov, je stremljenje k popolnosti. Če spremembe na določenih področjih trenutno niso možne, to še ne pomeni, da je vse zaman. Šteje namreč vsak korak v pravo smer, obenem pa morate upoštevati, da popolnost tu niti ni možna. Ne primerjajte se z drugimi, saj je to, kako močno se lahko nekdo približa idealu, torej domu brez odpadkov, odvisno od najrazličnejših osebnih okoliščin. Poskušajte torej poiskati kompromise, ki so realistični za vas.
2. Čezmerno nakupovanje
Na začetku poti imajo številni občutek, da morajo kupiti ogromno novih predmetov oziroma izdelkov, preden lahko zares začnejo. Vendar to seveda ni bistvo filozofije, ki je v ozadju gibanja »zero waste«. Povsem nasprotno: cilj je omejevanje potrošnje in približevanje minimalizmu. Preden se odločite za nakup novega izdelka, dobro razmislite, ali lahko morda (najprej) uporabite nekaj, kar imate že doma. Če imate na primer doma več embalaž na pol porabljenega šampona, ni smiselno, da kupujete trdi šampon brez plastične embalaže, preden porabite izdelke v svoji kopalnici. Podobno velja tudi pri drugih predmetih – zakaj bi na primer kupovali vrečke za večkratno uporabo, če jih lahko izdelate iz starih zaves.
3. Pretirano osredotočanje na embalažo
Začetniki so pogosto pretirano osredotočeni na plastično embalažo, pri tem pa zanemarijo glavni smisel principa »zero waste«, in sicer zmanjševanje negativnega vpliva na okolje. Čeprav je seveda pomembno, da poskušate čim bolj zmanjšati količino plastike v svojem življenju, je smiselno, da na določene situacije pogledate bolj celostno. Šele na podlagi upoštevanja konkretnih možnosti lahko namreč presodite, kaj je v dani situaciji najbolj ekološka možnost. Če imate na primer na izbiro lečo v plastični embalaži in meso v lastni embalaži za večkratno uporabo, je prva možnost kljub plastiki bistveno bolj okolju prijazna, saj zahteva manj virov (seveda pa je še boljša rešitev leča brez plastike, ko je to mogoče).
4. Osredotočanje na preveč področij istočasno
Začnite postopoma. Ni treba, da se vseh področij v svojem življenju lotite istočasno, saj bo to najverjetneje prenaporno. Precej pametneje je, da se najprej omejite na eno ali dve področji (na primer na kozmetiko oziroma na higienske pripomočke). Šele ko bodo postale nove navade del vašega vsakdana in vam o njih ne bo treba več pretirano razmišljati, razširite svoj »seznam« z novimi področji oziroma spremembami.
5. Sramežljivost oziroma prestrašenost
Neuspeh tistih, ki poskušajo zmanjševati količino odpadkov, ki jih ustvarijo, je nemalokrat povezan tudi s pretirano zadržanostjo. Tiste, ki so se šele pred kratkim navdušili nad idejo doma brez odpadkov, je na začetku pogosto sram vprašati, ali lahko na primer namesto običajne embalaže za enkratno uporabo uporabijo svoj lonček ali posodico. Pomembno je, da se zavedate, da ni nič narobe z vašimi prizadevanji – povsem nasprotno. Če boste zaposlenim v lokalu ali v trgovini prijazno razložili, da bi raje uporabili svojo embalažo, bo vaša prošnja v večini primerov tudi upoštevana. Zaradi razširjenosti gibanja »zero waste« so trgovci in gostinci danes precej bolje pripravljeni na tovrstne želje strank. Najverjetneje torej ne boste prva oseba, ki je izrazila željo po uporabi lastne embalaže, zato so morebitni strahovi popolnoma odveč.