Vsi imamo notranjega otroka. Kdaj ste zadnjič govorili ali se povezali s svojim? Kako pogosto si vzamete čas, da se prilagodite in prisluhnete svojim potrebam? Ali si redno ustvarjate prostor za igro in uživanje v življenju? Ljudje nismo dvodimenzionalna bitja. Vsi smo večplastni; v različnih odnosih, krajih in situacijah se obnašamo različno. Vaš notranji otrok je bistveni del zapletene sestavljanke, ki sestavlja vašo identiteto. Ko svojega notranjega otroka ignorirate ali zanikate, je on / ona obsojena, da se izsuši v globokih temnih prostorih vašega nezavednega uma.
Soočenje s pozabljenim notranjim otrokom
Ko se soočimo s svojim notranjim otrokom, se lahko pojavi ogromno bolečine. Vendar se pojavi tudi toliko veselja in sreče, ki jo je treba doživeti. Eden najbolj vznemirljivih in čudežnih delov zdravljenja svojega notranjega otroka je, da se pogosto pojavljajo skrite radosti, s katerimi smo že dolgo izgubili stik. Mnogi naši odnosi se izboljšajo, naše zasvojenosti / navade se zmanjšajo ali zbledijo, naša povezanost s samim seboj pa se poglablja. Ljubezen do sebe in samosprejemanje sta končno mogoča.
Ne pozabite, da vse potrebuje čas. Delo na sebi terja čas in energijo, čarobne palice pač ni. Z naslednjimi vajami lahko najdete osnovna orodja, ki jih potrebujete za občutek varnost in zaščite.
»Držite za roko otroka, ki živi v vaši duši. Za tega otroka ni nič nemogoče«. – Paulo Coelho
Kako se lahko povežete s svojim notranjim otrokom?
1. Razmislite o časovni premici svojega otroštva
Poskusite otroštvo razdeliti na naslednje stopnje: dojenček (0-9 mesecev), otroček (9 mesecev do 3 leta), predšolski jaz (3-6 let) in učenec (6 let do pubertete).
Potrudite se, da se za vsako obdobje spomnite, kako ste se počutili, kakšno je bilo življenje in kako ste se počutili varno, podprto in sprejeto. Upoštevajte da ni le dom tisti, ki vas je izoblikoval, temveč da ste veliko časa preživeli tudi v vrtcu in šoli. Zapišite vse spomine ali telesne občutke, ki ste jih imeli, čeprav se zdijo razdrobljeni. Spomnite se tona glasu, izraze in besede, ki so jih v komunikaciji z vami uporabljali vaši starši ali vzgojitelji in učitelji. Zapišite spomin, ne glede na to, kakšen je. Kot odrasla oseba je pomembno počastiti, kaj je vaš notranji otrok verodostojno doživel, tudi, če se vam kot odrasli osebi zdi to smešno ali nepomembno.
2. Napišite pismo svojemu notranjemu otroku
Predstavljajte si, da ste nežen pravljični lik; dobra in ljubeča vila. Predstavljajte si, da želite posvojiti svojega notranjega otroka. Medtem ko pišete pismo, povejte svojemu notranjemu otroku, kako zelo ga imate radi in da želite preživeti čas z njim. Če ste med tem postopkom postali čustveni, je vse v redu. Dovolite si jokati in bodite ponosni na svoj pogum, da ste izrazili, kako ste se resnično počutili.
3. Napišite pismo, kot da bi pisal vaš notranji otrok
S svojo nedominantno roko (da bi zaobšli svojo logično stran možganov) napišite sebi pismo z vidika notranjega otroka. Uporaba svoje nedominantne roke vam bo pomagala bolj stopiti v stik z občutki notranjega otroka. Lahko si odgovorite na prejšnje pismo. Ustvarjanje tega pogovora pogosto razkrije veliko presenetljivih in zakopanih čustev ter novih informacij.
4. Delite svojo bolečino z zaupanja vredno osebo
Pomembno je, da bolečino, ki ste jo preživeli kot otrok, nekdo potrdi in sliši. Pomembno je, da svoje občutke delite in jih izrazite, saj je to bistvenega pomena dela na sebi. Svoje občutke lahko delite z nekom, ki mu zaupate; lahko je to skrbni prijatelj, podporna skupina ali terapevt. Veliko dela na sebi boste opravili sami, toda, da bi lahko doživeli celovito ozdravljenje, je pomembno, da občutke tudi delite. Ljudje smo družabna bitja, ki ob sebi potrebujejo druge ljudi. Vaša bolečina mora biti ljubeče sprejeta. Deljenje svojih občutkov terja ogromno poguma in notranje moči. Ne delite svojih občutkov z družinskimi člani ali drugimi osebami, ki niso dovolj zreli in ki vas morda ne bi niti razumeli. Družinski člani, ki sami niso pozdravili svojega notranjega otroka, vam niso sposobni pomagati in vas razumeti. Deležni ste lahko obsojanja in jeze.
5. Ljubeče in podporne afirmacije
Ljubeče afirmacije so dober način, da potrdite svojo vrednost in podprete svojo pot pri občutku varnosti. Ko se afirmacije neprestano ponavljajo, možgane preusmerijo in potonejo v nezavedne plasti programiranja. Ponavljanje takšnih sporočil lahko povzroči globoke spremembe in ozdravitev.
Tu je nekaj ljubečih in podpornih afirmacij, ki si jih lahko ponavljate kadarkoli v dnevu in med meditacijo. Namenite jih samemu sebi.
- Tu bom ostal in te podpiral.
- Tu sem, da ti stojim ob strani.
- Ljubim te prav takšnega, kot si.
- Tako sem vesel, da si tukaj.
- Rad bi skrbel zate.
- Rad bi preživel čas s tabo.
- Želim slišati tvoje misli in občutke.
- V redu je, da se počutiš žalostnega in prestrašenega.
- V redu je biti sam.
- Dovoljeno ti je reči ne.
- Zame si tako poseben.
- Svetu lahko ponudiš veliko.
- Verjamem vate.
- Zaščitil te bom pred škodo.
Te trditve lahko izrečete tolikokrat, kolikor jih potrebujete, kadarkoli je to potrebno čez dan. Lahko si predstavljate celo poseben glas, ko boste izgovarjali te trditve, na primer glas modrega starca ali ljubeče matere.
6. Opravite vizualizacijo / meditacijo
Tej vaji boste morali posvetiti približno pol ure ali več. Poiščite miren in udoben prostor ter sedite ali lezite. Predstavljajte si, da se srečate s svojim notranjim otrokom. Greste na igrišče in vidite, kako se vaš notranji otrok igra v peskovniku. Katere starosti je? Stopite do svojega notranjega otroka in se usedete. Predstavite se in ga opazujete. Kaj čuti do vas? Radovednost? Zaskrbljenost? Sramežljivost? Nejevernost? Vznemirjenje? Spoštujte svojega notranjega otroka in njegove / njene meje. Če vas želi objeti ali stisniti z roko, naj se to zgodi. Če ne, je v redu. Vaš notranji otrok morda potrebuje nekaj časa, da vas sprejme. Nato ga vprašajte, kaj potrebuje. Če vam notranji otrok pove, kaj potrebuje, jim zagotovite varen prostor. Povejte mu, da ga imate radi. Da bo vse v redu. Ko začutite, da je vaše poslanstvo povezovanja z notranjim otrokom končano, si lahko predstavljate, kako se vračate v svoj dom. Osredotočite se na dihanje, iztegnite roki in nogi in odprite oči.
Vzemite si nekaj minut in zapišite svoje misli. Pisanje dnevnika je čudovito orodje za samorefleksijo, poglabljanje samorazumevanja in služi tudi kot način za dokumentiranje vašega napredka.
7. Bodite svoj zaščitnik in negovalec
Pomembno je, da kot odrasla oseba prevzamete odgovornost za svoje čustveno počutje. Pomembno je, da se počutite varno. Če se ne, čutite naslednje občutke.
- Nenehna tesnoba v bližini drugih oseb;
- nagnjenost k pretirani skrbi;
- nezmožnost zaupanja drugim;
- nezmožnost zaupanja vase in v svoje sposobnosti;
- strah pred tem, da bi naloge opravili sami;
- stroga samokritika;
- strah pred preizkušanjem novih stvari ali odhodom na nove kraje;
- pričakovanje najhujpega v vsaki situaciji.
Če se nenehno počutite »na robu«, najprej poiščite in najdite varnost pri samemu sebi. Nenehna samokritika, ignoriranje svojih potreb, pomanjkanje osebnih meja, vedno postavljanje drugih pred sebe in spreminjanje sebe, da bi vas drugi sprejeli; vse to vpliva na to, da se ne počutite varne. Naši starši ali skrbniki morda niso izpolnili vseh naših potreb (ali katerekoli od naših potreb) v zgodnjem otroštvu, a dobra novica je, da si te potrebe lahko v odrasi dobi izpolnimo sami.
Čeprav smo morda kot otrok utrpeli nesrečo, nikoli ni prepozno, da ponovno oživimo svoje otroštvo in se povežemo z otroško platjo sebe. Ko prevzamemo odgovornost za svojo srečo v življenju, imamo moč, da se počutimo varne, se zdravimo in ustvarjamo večjo celovitost. Tega darila nam nikoli ne morejo odvzeti.
Naj vam članek pomaga podpreti proces celjenja vašega dragocenega notranjega otroka, naj vam pomaga, da se počutite varne. Članek ni namenjen nadomestitvi terapije. Če ste že doživeli spolno zlorabo kot otrok, hudo čustveno zlorabo ali imate duševno bolezen, je iskanje strokovne pomoči nujno.
Preberite tudi: