Ričkovo ali totrovo olje pridobivajo iz rastline, ki jo pri nas imenujemo riček. Riček ali toter je nezahtevna in vsestransko uporabna poljščina, ko so jo gojili že v stari kameni dobi. Pravimo mu tudi navaden riček (Camelina sativa). Njen predhodnik, divji riček, je veljal za plevel. Riček je kulturna rastlina, ki so jo gojili ob Severnem morju in Renu. Po Evropi se je razširil pogosto v mešanici z lanom; steblo in listi rička in lana so si podobni.
Riček je z nami že od nekdaj
Rastlina skorajda ne potrebuje naravnega gnojenja, medtem ko umetnih gnojil sploh ne prenese. Poleg tega je odporen proti suši in mrazu ter boleznim, zato je zelo primeren za ekološko pridelavo. Je enoletnica, vendar je obdobje rasti kratko, zato ga lahko pridelujemo dvakrat letno. Prijajo mu lapornata tla, je pa izredno prilagodljiv, tako uspeva tudi na drugačnih tleh.
Semena so svojčas zamesili v kruh in druge jedi, v začetku industrijske revolucije pa so ričkovo olje, ki so ga s preprostim postopkom pridobili iz stisnjenih semen, množično uporabljali za industrijsko totrovo olje. Danes je seznam za njegovo uporabo še bistveno daljši. Poleg svoje prehranske in zdravilne vrednosti se izkaže kot dobra sestavina za biološke pesticide, ekološke barve in lake ter izdelavo kozmetike.
Ričkova semena so zakladnica zdravja
Semena so majhna, podobna gorčičnim, tudi po okusu. Zaradi skromne velikosti jih pred stiskanjem ni treba niti mleti.
Izkoristek pri hladno stisnjenem olju je relativno slab; za 1 liter olja je potrebnih od 4 do 7 kilogramov semen. Vendar pa se uporabnost semen ne konča pri stiskanju. Ostanek stiskanja – pogačo, ki vsebuje vsaj 30 % beljakovin, lahko zmeljejo v ričkovo moko in jo dodajo med krušno moko ali uporabijo v jedeh, z njo pa krmijo tudi živino.
Semena vsebujejo od 30 do 45 % visoko hranilnih in zdravilnih olj, 30 % beljakovin in veliko vitamina E ter drugih koristnih snovi.
Ričkovo ali totrovo olje je polno koristnih snovi
Med nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki jih seme vsebuje, je tudi pomembna omega-3. Esencialne maščobne kisline izboljšujejo presnovo maščob, znižujejo koncentracijo holesterola in maščobnih snovi v krvi. Z uživanjem teh kislin preprečujemo kopičenje holesterola iz krvi v stenah arterij in srčna obolenja, pospešimo izgorevanje nasičenih maščob, krepimo imunski sistem. Pomembne so tudi za tvorbo in vzdrževanje možganskih ovojnic, ugodno vplivajo na delovanje žlez in vnos kalcija v celice, s čimer posredno preprečujejo tudi osteoporozo.
Ričkovo olje uravnava želodčno kislino in celi rane na želodcu, blagodejno deluje pri zdravljenju zunanjih ran. Pred stotimi leti so ga s pridom uporabljali na soški fronti in z njim pomagali celiti rane in opekline.
Notranje zdravi še zlasti vnetje sluznice, je pa tudi pogosta sestavina različnih krem, mil in losjonov, saj se zelo lepo razmaže po koži, na njej in na laseh pa ustvari tanek zaščitni sloj. Blaži predvsem težave z luskavico.
V pomoč se izkaže tudi ob menstrualnih težavah, menopavzi, krepi imunski sistem in deluje protirakavo.
Hladno stiskano in sveže uporabljeno ričkovo ali totrovo olje
Ričkovo ali totrovo olje je rumene barve z rahlo zelenkastim odtenkom. Je bistro, z značilnim ričkovim vonjem in okusom, ki je rahlo pekoč, podoben hrenu.
Hranimo ga v temnem, hladnem in suhem prostoru, po odprtju embalaže ga lahko še mesec dni hranimo v hladilniku. Nizke temperature sicer lahko povzročijo usedline in temnenje olja, a se pri sobni temperaturi povrneta prvotna barva in čistost.
Za doseganje optimalnih učinkov se priporoča uporaba svežega olja, brez uporabe toplote. Primeren je za solatne prelive, lahko pa ga dodamo v kuhane testenine, smutije ali že pripravljene juhe in enolončnice. Kot preventivno pomoč za ohranitev zdravja predvsem priporočajo uživanje na tešče.
Preberite tudi: Laneno olje – odličen (rastlinski) vir maščobnih kislin omega-3