Povezava med Alzheimerjevo boleznijo in aluminijem

Že dolgo je znano, da je aluminij nevrotoksičen in da kronična izpostavljenost temu elementu zvišuje tveganje za nastanek nevroloških bolezni, vključno z demenco, avtizmom in Parkinsonovo boleznijo. Nova britanska študija zdaj prvič dokazuje neposredno povezavo med Alzheimerjevo boleznijo in visoko vsebnostjo aluminija v možganih.

Na povezavo med izpostavljenostjo aluminiju in nastankom nevroloških bolezni so pokazale že številne predhodne študije. Raziskovalci univerze Keele v Veliki Britaniji so ugotovili, da je bila v možganih umrlih zaradi Alzeimerjeve bolezni velika količina aluminija, s katerim so prišli v stik na delovnem mestu ali kako drugače.

Poklicna izpostavljenost in industrijske nesreče

Med osebami, vključenimi v študijo, je bil 66-letni belec, ki je umrl zaradi agresivne oblike Alzheimerjeve bolezni. Pred tem je bil na delovnem mestu osem let izpostavljen aluminijevemu prahu –  ta skozi vohalni sistem prehaja v pljuča in se nabira v možganih. Raziskovalci so obravnavali tudi žensko, ki je umrla zaradi Alzheimerjeve bolezni, v njenem tkivu pa so našli veliko količino aluminija. Ugotovili so, da se je 16 let pred njeno smrtjo v njenem okolišu zgodila industrijska nesreča, v kateri je v lokalno pitno vodo padlo več kot 20 ton aluminijevega sulfata.

PREBERITE TUDI

Domači sirup proti suhemu kašlju iz figovih listov in medu, ki naravno pomirja kašelj in odlično deluje

Najdemo ga povsod

Aluminij je prisoten povsod v naravi – v prsti, vodi in zraku. Je neuničljiv in lahko spreminja obliko. Aluminijevi delci z dežjem prehajajo iz zraka v vodo, ki je osnova za življenje vseh živih bitij. Dokazano je, da so mu bolj izpostavljeni tisti ljudje, ki živijo v industrijskem okolju. Zaskrbljujoče je, da je bila prisotnost aluminija odkrita v ogromnem številu izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan – v hrani, pijači, zdravilih ipd.

Aluminiju so med poklici izpostavljeni predvsem rudarji, tovarniški delavci, varilci in kmetovalci. Vsakič, ko vdihnemo cigaretni dim, zaužijemo aluminij v visoko vpojni obliki. Njegovi delci pridejo neposredno v pljuča, od tam pa v krvni obtok, ki jih raznese po vsem telesu. Dokazano je, da aluminijevi prašni delci povzročajo neozdravljivo pljučno fibrozo, tovarniški delavci pa so močno nagnjeni k astmi.

Kateri izdelki ga vsebujejo?

Med izdelki, ki jih vsakodnevno kupujemo v trgovini, in za katere obstajajo dokazi, da vanje med procesom proizvodnje prihaja aluminij, so:

• živila (pecilni praški, moka s pomešanim pecilnim praškom, sol, mleko v prahu, smetana za kavo, pekovski izdelki, juhe, pivo, vino, čokolada, zeliščni čaji, sredstva za strjevanje in barvila),
• zdravila (za zmanjševanje količine želodčne kisline, proti bolečinam, driski in druga; v dodatkih, kot sta magnezij in stearat),
• cepivo (proti hepatitisoma A in B ter otroškim boleznim – davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in drugim),
• kozmetika in izdelki za osebno nego (antiperspiranti, dezodoranti – vključno s solnimi kristali, ki vsebujejo alum; losjoni, kreme za sončenje in šamponi),
• izdelki iz aluminija (folije, pločevinke, konzerve, embalaže sokov in plastenke za vodo).

Omenjeni izdelki prihajajo v stik z aluminijem preko aluminijastega delovnega orodja med procesom izdelave. Najvišje količine aluminija so izmerili v izdelkih, ki so pakirani v aluminijasto embalažo (npr. pekovski izdelki). Ugotavljajo, da se približno en odstotek aluminija, ki ga užijemo oralno, absorbira v telesu. Preostanek se izloči skozi prebavni trakt, če je ta seveda zdrav in normalno deluje.

Odsvetujejo pripravo hrane v aluminijasti foliji

Raziskovalci odsvetujejo uporabo aluminijaste folije pri kuhanju, saj se s tem močno zviša vsebnost aluminija v hrani. V študiji iz leta 2006 so ugotovili, da je pri rdečem mesu, kuhanem v aluminijasti foliji, vsebnost aluminija poskočila z 89 % na 378 %, v perutnini pa z 76 % na 214 %. Količina aluminija, ki je med kuhanjem prešla v hrano, je bila premo sorazmerna s časom kuhanja in temperaturo.

Aluminij in Alzheimerjeva bolezen gre neposredno v možgane

Aluminij je za centralni živčni sistem to, kar je cigareta za pljuča. Stališče znanstvenikov je jasno: strupene kovine poškodujejo možgansko tkivo – povzročajo oksidativni stres in vodijo v nevrodegenerativne bolezni. V današnjem svetu se spopadamo s porastom Alzheimerjeve bolezni, saj smo vse bolj izpostavljeni aluminiju, ki ga naše telo le stežka izloči. Aluminij ni potreben za noben biološki proces – manj ga užijemo, bolje bo.

Preverite tudi, kako pospešiti izločanje aluminija iz telesa