Že dolgo je znano, da je aluminij nevrotoksičen in da kronična izpostavljenost temu elementu zvišuje tveganje za nastanek nevroloških bolezni, vključno z demenco, avtizmom in Parkinsonovo boleznijo. Nova britanska študija zdaj prvič dokazuje neposredno povezavo med Alzheimerjevo boleznijo in visoko vsebnostjo aluminija v možganih.
Na povezavo med izpostavljenostjo aluminiju in nastankom nevroloških bolezni so pokazale že številne predhodne študije. Raziskovalci univerze Keele v Veliki Britaniji so ugotovili, da je bila v možganih umrlih zaradi Alzeimerjeve bolezni velika količina aluminija, s katerim so prišli v stik na delovnem mestu ali kako drugače.
Poklicna izpostavljenost in industrijske nesreče
Med osebami, vključenimi v študijo, je bil 66-letni belec, ki je umrl zaradi agresivne oblike Alzheimerjeve bolezni. Pred tem je bil na delovnem mestu osem let izpostavljen aluminijevemu prahu – ta skozi vohalni sistem prehaja v pljuča in se nabira v možganih. Raziskovalci so obravnavali tudi žensko, ki je umrla zaradi Alzheimerjeve bolezni, v njenem tkivu pa so našli veliko količino aluminija. Ugotovili so, da se je 16 let pred njeno smrtjo v njenem okolišu zgodila industrijska nesreča, v kateri je v lokalno pitno vodo padlo več kot 20 ton aluminijevega sulfata.
Najdemo ga povsod
Aluminij je prisoten povsod v naravi – v prsti, vodi in zraku. Je neuničljiv in lahko spreminja obliko. Aluminijevi delci z dežjem prehajajo iz zraka v vodo, ki je osnova za življenje vseh živih bitij. Dokazano je, da so mu bolj izpostavljeni tisti ljudje, ki živijo v industrijskem okolju. Zaskrbljujoče je, da je bila prisotnost aluminija odkrita v ogromnem številu izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan – v hrani, pijači, zdravilih ipd.
Aluminiju so med poklici izpostavljeni predvsem rudarji, tovarniški delavci, varilci in kmetovalci. Vsakič, ko vdihnemo cigaretni dim, zaužijemo aluminij v visoko vpojni obliki. Njegovi delci pridejo neposredno v pljuča, od tam pa v krvni obtok, ki jih raznese po vsem telesu. Dokazano je, da aluminijevi prašni delci povzročajo neozdravljivo pljučno fibrozo, tovarniški delavci pa so močno nagnjeni k astmi.
Kateri izdelki ga vsebujejo?
Med izdelki, ki jih vsakodnevno kupujemo v trgovini, in za katere obstajajo dokazi, da vanje med procesom proizvodnje prihaja aluminij, so:
- živila (pecilni praški, moka s pomešanim pecilnim praškom, sol, mleko v prahu, smetana za kavo, pekovski izdelki, juhe, pivo, vino, čokolada, zeliščni čaji, sredstva za strjevanje in barvila),
- zdravila (za zmanjševanje količine želodčne kisline, proti bolečinam, driski in druga; v dodatkih, kot sta magnezij in stearat),
- cepivo (proti hepatitisoma A in B ter otroškim boleznim – davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in drugim),
- kozmetika in izdelki za osebno nego (antiperspiranti, dezodoranti – vključno s solnimi kristali, ki vsebujejo alum; losjoni, kreme za sončenje in šamponi),
- izdelki iz aluminija (folije, pločevinke, konzerve, embalaže sokov in plastenke za vodo).
Omenjeni izdelki prihajajo v stik z aluminijem preko aluminijastega delovnega orodja med procesom izdelave. Najvišje količine aluminija so izmerili v izdelkih, ki so pakirani v aluminijasto embalažo (npr. pekovski izdelki). Ugotavljajo, da se približno en odstotek aluminija, ki ga užijemo oralno, absorbira v telesu. Preostanek se izloči skozi prebavni trakt, če je ta seveda zdrav in normalno deluje.
Odsvetujejo pripravo hrane v aluminijasti foliji
Raziskovalci odsvetujejo uporabo aluminijaste folije pri kuhanju, saj se s tem močno zviša vsebnost aluminija v hrani. V študiji iz leta 2006 so ugotovili, da je pri rdečem mesu, kuhanem v aluminijasti foliji, vsebnost aluminija poskočila z 89 % na 378 %, v perutnini pa z 76 % na 214 %. Količina aluminija, ki je med kuhanjem prešla v hrano, je bila premo sorazmerna s časom kuhanja in temperaturo.
Aluminij in Alzheimerjeva bolezen gre neposredno v možgane
Aluminij je za centralni živčni sistem to, kar je cigareta za pljuča. Stališče znanstvenikov je jasno: strupene kovine poškodujejo možgansko tkivo – povzročajo oksidativni stres in vodijo v nevrodegenerativne bolezni. V današnjem svetu se spopadamo s porastom Alzheimerjeve bolezni, saj smo vse bolj izpostavljeni aluminiju, ki ga naše telo le stežka izloči. Aluminij ni potreben za noben biološki proces – manj ga užijemo, bolje bo.
Preverite tudi, kako pospešiti izločanje aluminija iz telesa