Napredek pri recikliranju v Sloveniji večji kot v kateri koli drugi evropski državi

Katere evropske države ustvarijo največ odpadkov in katere so najbolj pridne pri recikliranju? Glede na nedavne podatke gre Sloveniji zelo dobro. Pri recikliranju gospodinjskih odpadkov se uvršča nad evropsko povprečje – skupaj z Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Luksemburgom, Belgijo in Italijo. V eni od kategorij pa se je zavihtela celo na prvo mesto: delež recikliranih odpadkov se je namreč v zadnjih dveh desetletjih najbolj povečal prav v Sloveniji.

Recikliranje gospodinjskih odpadkov vse pogostejša praksa

V Evropi oziroma EU se reciklira približno polovica vseh gospodinjskih odpadkov. Trend povečevanja deleža recikliranih odpadkov je bilo mogoče v zadnjih dveh desetletjih zaznati v večini držav. Izjema so le Norveška, Danska in Avstrija, kjer se je delež recikliranih odpadkov v zadnjih dveh desetletjih zmanjšal.

Gospodinjski odpadki predstavljajo manj kot 10 % vseh odpadkov

Leta 2020 je bilo v EU ustvarjenih 2154 milijonov ton odpadkov, kar znese nekaj manj kot 5 ton odpadkov na prebivalca. Pri tem je treba upoštevati, da navedena številka vključuje tako gospodinjske odpadke kot vse odpadke, ki so bili ustvarjeni med različnimi gospodarskimi aktivnostmi. Gospodinjski odpadki so leta 2020 predstavljali samo približno 9,4 odstotka vseh odpadkov. Za večino odpadkov so bili odgovorni gradbeništvo (37,5 odstotka odpadkov) ter rudarstvo in kamnolomstvo (23,4 odstotka odpadkov). Te panoge so torej skupno ustvarile več kot 60 odstotkov vseh odpadkov.

Recikliranje gospodinjskih odpadkov

Najmanj odpadkov na prebivalca na Hrvaškem, največ na Finskem

Največ odpadkov je bilo ustvarjenih v Nemčiji (401 milijon ton), ki ji sledijo Francija (310 milijonov ton), nekdanja članica EU Velika Britanija (282 milijonov ton), Italija (175 milijonov ton) in Poljska (170 milijonov ton). Kot omenjeno, je povprečje na prebivalca znašalo nekaj manj kot 5 ton odpadkov, pri čemer so bile zaznane velike razlike med državami. Če upoštevamo količino proizvedenih odpadkov na prebivalca, ugotovimo, da so najmanj odpadkov ustvarili na Hrvaškem (približno 1,5 tone na prebivalca), največ pa na Finskem, in sicer kar približno 21 ton na prebivalca. Nemčija in Francija sta bili sicer odgovorni za največjo količino odpadkov, vendar je treba pri tem upoštevati, da gre za zelo veliki državi. Pri količini ustvarjenih odpadkov na prebivalca sta bili tako Nemčija kot Francija zelo blizu evropskemu povprečju (približno 4,8 tone odpadkov na prebivalca).

Več rudarjenja – manj recikliranja

Leta 2020 je bilo v EU recikliranih približno 40 odstotkov vseh odpadkov. Tudi tu lahko opazimo zelo velike razlike med državami. Najbolj pridni pri recikliranju so bili v Italiji, kjer je bilo recikliranih kar 83,2 odstotka odpadkov. Na dno lestvice pa se je uvrstila Romunija. Delež recikliranih odpadkov je tam znašal samo 5,2 odstotka. Zelo majhen delež odpadkov je bil recikliran tudi na Finskem (9,5 odstotka odpadkov), torej v državi, ki je leta 2020 ustvarila največ odpadkov na prebivalstva. Glavni razlog za tako velike razlike med državami pri recikliranju je povezan z gospodarskimi aktivnostmi, ki ustvarjajo odpadke. Za 75 odstotkov vseh odpadkov, ustvarjenih na Finskem, sta bila odgovorna rudarjenje in kamnolomstvo. Delež tovrstnih odpadkov pa je bil še višji v Romuniji, kjer so odpadki, povezani z rudarjenjem in kamnolomstvom, predstavljali kar 84 odstotkov vseh odpadkov. Finska je znana kot evropska zakladnica mineralov, ki se uporabljajo za izdelavo baterij oziroma različnih elektronskih naprav. Tako lahko na Finskem najdemo kar 40 delujočih rudnikov, v katerih se pridobivajo litij, cink, nikelj, kobalt itn.

Največji delež gospodinjskih odpadkov se reciklira v Nemčiji

Evropejci smo najbolj pridni pri recikliranju gospodinjskih odpadkov, toda kot omenjeno, je delež tovrstnih odpadkov relativno majhen (9,4 odstotka vseh odpadkov). V panogah, ki ustvarijo največ odpadkov, pa je recikliranje precej manj razširjena praksa. Omenili smo že, da je pri recikliranju gospodinjskih odpadkov Slovenija nad evropskim povprečjem. Vendar pa ni na samem vrhu. Največji delež gospodinjskih odpadkov reciklirajo v Nemčiji (71,1 odstotka), tudi v tej kategoriji pa lahko na dnu lestvice najdemo Romunijo, kjer se reciklira samo 11,3 odstotka gospodinjskih odpadkov. Pod evropsko povprečje so se uvrstile tudi Francija (delež recikliranih gospodinjskih odpadkov je znašal 45,1 odstotka), Finska (37,1 odstotka recikliranih gospodinjskih odpadkov) in Danska (recikliranih je bilo 34,3 odstotka gospodinjskih odpadkov).

Z naravnimi sestavinami do bolj polnih ustnic

Ali sanjate o bolj polnih ustnicah? Lepotni posegi v kirurških centrih zagotovo niso najboljša izbira. Ne le da so lahko precej dragi, ampak rezultati pogosto niso najboljši. Ustnice učinkujejo nenaravno, včasih celo groteskno. Poleg tega pa s tovrstnimi posegi telo izpostavljate različnim nevarnim snovem, ki lahko ogrozijo vaše zdravje.

Precej pametneje je, da preizkusite naravne metode za bolj polne ustnice. Učinek sicer ne bo tako izrazit, kot bi bil pri kirurškem posegu, vendar boste kljub temu opazili, da so vaše ustnice bolj polne, pri tem pa ne bo tveganja za nezaželene stranske učinke.

V nadaljevanju vas čaka seznam sestavin, ki so posebno uporabne, če želite za bolj polne ustnice poskrbeti s pomočjo naravnih metod …

1. Eterično olje poprove mete

Poprova meta vsebuje veliko mentola. Tako ni presenetljivo, da gre za pogosto sestavino zobnih past, ustnih vod in žvečilnih gumijev, saj lahko mentol poskrbi za bolj svež dah. Vendar to ni edina pozitivna lastnost mentola. Gre namreč za snov, ki lahko pomaga tudi pri spodbujanju prekrvavitve, posledično pa vam lahko pomaga do bolj polnih ustnic. Kapljico eteričnega olja porove mete zmešajte s kokosovim oljem ali oljem po izbiri. Nato z mešanico nežno zmasirajte ustnice. Ne izpirajte, vendar pazite, da mazila ne boste zaužili (izogibajte se torej oblizovanju ustnic).

2. Cimet

Za spodbuditev prekrvavitve poskrbi tudi cimet, ki ga lahko preprosto dodate svojemu balzamu za ustnice. Po želji pa lahko cimet pred nanosom zmešate tudi s kokosovim oljem, podobno kot eterično olje poprove mete. Po nanosu cimeta lahko v ustnicah začutite rahlo ščemenje, vendar občutek običajno ni pretirano intenziven.

3. Kajenski poper

Pri tej sestavini je potrebna posebna previdnost. Če boste uporabili preveč kajenskega popra, se lahko namreč pojavi zelo neprijeten pekoč občutek. Za spodbuditev prekrvavitve in posledično za bolj polne ustnice zadostuje že zelo majhna količina kajenskega popra. Tudi kajenski poper pred nanosom zmešajte s kokosovim oljem ali oljem po izbiri.

4. Hialuronska kislina

Najverjetneje veste, da lahko hialuronska kislina poskrbi za dobro navlaženo, napeto kožo na obrazu, saj gre za sestavino, ki v telesu zadrži vlago. Podobe vpliv pa ima tudi na ustnice. Serumi s hialuronsko kislino lahko poskrbijo za to, da bodo vaše ustnice dobro navlažene, posledično pa bodo videti bolj polne. Tudi nasploh je pomembna dobra hidracija. Količina tekočine, ki jo vnesete v telo, vpliva tudi na videz vaših ustnic. Če ne popijete dovolj vode, so ustnice že na pogled izsušene, dehidrirane. Po drugi strani pa lahko zadostna hidracija poskrbi za precej bolj polne ustnice.

5. Ingver

Ko nas zebe, je eden od najboljših napitkov zagotovo ingverjev čaj – ne le zato, ker je topel, ampak ker lahko v ingverju najdemo snovi, ki spodbujajo prekrvavitev. Naribajte manjši kos ingverja, nato pa s koščki nežno zmasirajte ustnice. Če se pojavi neprijeten, žgoč občutek, postopek prekinite. Ustnice izpirajte s hladno vodo, dokler neprijeten občutek ne izgine.

6. Sladkor

Podobno kot koži na obrazu tudi ustnicam koristi reden piling. Tako lahko namreč odstranite odmrle celice. Obenem pa bo tudi piling spodbudil prekrvavitev in prispeval k bolj polnim ustnicam. Za piling ustnic lahko uporabite kar sestavine, ki jih imate najverjetneje že v kuhinji. Glavna zvezda je sladkor, ki je učinkovit pri odstranjevanju odmrlih celic in spodbujanju prekrvavitve, pri tem pa ni pregrob. Sladkor preprosto zmešajte s kokosovim oljem in z mešanico nežno zmasirajte ustnice. Namesto sladkorja lahko za piling ustnic uporabite tudi kavne usedline.

 

Sredi zime spala na strehi, da bi sosedom priskrbela solarne panele

Londonska umetnika Dan Edelstyn in Hilary Powell sta se odločila za zanimivo akcijo. Organizirala sta zbiranje sredstev za solarne panele za svoje sosede, da pa bi pritegnila čim več pozornosti in tako zbrala več sredstev, sta sredi mrzle zime kar tri mesece spala na strehi. Projekt je bil uspešen, saj jima je uspelo zbrati kar približno 132.000 €. Tako sta lahko s solarnimi paneli razveselila lepo število sosedov iz soseske Waltham Forest. 

Poleg finančnega pomemben tudi okoljski vidik

Povod za projekt so bili vedno višji stroški ogrevanja. Dan Edelstyn in Hilary Powell sta imela tega na neki točki dovolj. Zavedala sta se, da je finančna situacija številnih ljudi, ki živijo v njuni soseski, vse prej kot zavidljiva – in da je zato nujno takojšnje ukrepanje. Čakanje na politične spremembe je lahko dolgotrajen proces, medtem pa je treba opazovati, kako ljudje v bližini živijo praktično iz rok v usta. Poleg finančnih so umetnika gnali tudi okoljski vzgibi. Razumeta namreč, da je za zajezitev podnebnih sprememb nujna oddaljitev od uporabe fosilnih goriv in prehod k okolju prijaznejšim, obnovljivim virom ogrevanja.

Energetska revščina vse bolj razširjena

V londonski soseski Waltham Forest, v kateri živita Dan Edelstyn in Hilary Powell, je pojav, ki je v angleščini znan kot »energetska revščina« (ang. fuel poverty), zelo pogost. Gre za pojav, za katerega je značilno drastično omejevanje porabe energije zaradi pomanjkanja finančnih sredstev (npr. zelo nizka temperatura v stanovanjih v zimskih mesecih). V skladu z eno od definicij lahko o energetski revščini govorimo, če mora gospodinjstvo za stroške ogrevanja in sorodne stroške porabiti več kot 10 odstotkov vseh svojih dohodkov. Težava je seveda še posebno razširjena med najbolj ranljivimi družbenimi skupinami (brezposelne osebe, upokojenci itn.). Raziskave so pokazale, da se soseska Waltham Forest uvršča na tretje mesto na lestvici najbolj ogroženih sosesk v Londonu, zato je bil projekt, ki se ga je lotil umetniški par, posebno dragocen.

Zelo stare in slabo izolirane stavbe prispevajo k težavi

Eden od dejavnikov, ki prispevajo k temu, da je energetska revščina v soseski Waltham Forest tako pogost pojav, je dejstvo, da je veliko objektov v tej soseski zelo starih. Ogromno oseb tako biva v objektih, zgrajenih v viktorijanskem obdobju, ki so nemalokrat zelo slabo izolirani. Vzdrževanje prijetne temperature v zimskih mesecih zato zahteva posebno visoke stroške. Eden od stanovalcev soseske, ki sta jih soseda Dan Edelstyn in Hilary Powell presenetila s solarnimi paneli, je povedal, da je izjemno vesel, saj ocenjuje, da bodo njegovi stroški za elektriko v prihodnje nižji kar za približno 70 odstotkov. Obenem pa je izpostavil, da bo to dobro tudi za okolje.

Izvajalec del se je odpovedal dobičkom

Skupinski projekti instalacije solarnih panelov so pogosto posebno dobra izbira z vidika stroškov. Poleg tega pa je šel umetnikoma in stanovalcem na roke tudi izvajalec storitve. Podjetje Octopus Energy, ki so ga najeli za namestitev solarnih panelov, se je namreč odločilo, da se odreče dobičku. Računali bodo torej zgolj toliko, da bodo lahko krili stroške, nastale med delom. V podjetju želijo tako poskrbeti, da bo solarne panele dobilo več stanovalcev soseske Waltham Forest. S to odločitvijo pa želijo obenem prispevati k ozaveščanju o nujnosti prehoda k obnovljivim virom energije.

Projekti, ki lahko poskrbijo za občutek skupnosti …

Dan Edelstyn in Hilary Powell upata, da bo njun projekt spodbudil čim več podobnih projektov. V ospredju zbiranja sredstev za solarne panele sta bila sicer finančni in okoljski vidik, vendar umetnika opozarjata, da ne bi smeli zanemariti dodatnega bonusa – večje povezanosti med sosedi. To poskrbi za občutek skupnosti, kar je ne nazadnje pomembno tudi za lažje spodbujanje političnih, sistemskih sprememb.

Preprost šampon z jabolčnim kisom za zdravo lasišče in lepe lase

Jabolčni kis je odlična sestavina za izdelavo domače kozmetike. Koristen ni samo pri težavah s kožo, ampak tudi pri težavah, ki so povezane z lasmi in lasiščem. Uporabite ga lahko v najrazličnejših naravnih, doma izdelanih pripravkih za nego las in lasišča.

Tokrat vam predstavljamo recept za preprost naravni šampon, ki ga je mogoče izdelati iz samo dveh sestavin. Priprava je zelo hitra in enostavna. Po uporabi tega šampona boste zagotovo povsem navdušeni nad rezultati, saj bo naravni šampon z jabolčnim kisom poskrbel za bistveno lepše, bolj sijoče lase in za bolj zdravo lasišče.

Navodila za izdelavo šampona z jabolčnim kisom

Kot omenjeno, za izdelavo naravnega šampona zadoščata samo dve sestavini.

Potrebujete:

  • 125 mililitrov tekočega kastiljskega mila in
  • 1 žlico jabolčnega kisa (če je mogoče, uporabite nepasteriziran in nefiltriran kis).

Tekoče kastiljsko milo in jabolčni kis preprosto zmešajte v posodici, nato pa mešanico prelijte v stekleničko.

Stekleničko s šamponom pred vsako uporabo dobro pretresite.

Po želji lahko šamponu dodate še nekaj kapljic eteričnega olja po izbiri – za lepši vonj in za dodatne pozitivne učinke.

Zakaj je jabolčni kis tako koristen za lase & lasišče?

  • URAVNAVANJE PH-JA LASIŠČA

Šamponi in drugi izdelki za nego las so pogosto pretirano bazični. Izdelovalci teh izdelkov ne upoštevajo, da je tudi koža na našem lasišču rahlo kisla. Uporaba pretirano bazičnih izdelkov za nego las lahko poruši naravni pH lasišča, kar lahko privede do najrazličnejših težav. Če je pH-vrednost lasišča prenizka, se zaradi negativnega električnega naboja poveča trenje med lasnimi vlakni. To lahko privede do naelektrenosti in poškodb las.

  • PROTIMIKROBNO DELOVANJE

Jabolčni kis se lahko pohvali s protimikrobnim delovanjem. Pomaga pri preprečevanju bakterijskih okužb lasišča oziroma lasnih mešičkov, obenem pa je zelo koristen pri zaviranju čezmernega razmnoževanja glivic. Pripravki za nego las in lasišča, ki vsebujejo jabolčni kis, lahko zato pomagajo v boju s prhljajem.

  • NARAVNI PILING ZA ČISTEJŠE LASIŠČE

Ocetna kislina v jabolčnem kisu lahko razgradi ostanke maščob in odmrle kožne celice, pa tudi zasušene ostanke izdelkov za oblikovanje pričeske. Izdelki za nego lasišča, ki vsebujejo jabolčni kis, lahko tako poskrbijo za naravni piling oziroma za temeljito čiščenje lasišča. Učinek naravnega šampona z jabolčnim kisom, ki smo ga predstavili zgoraj, je primerljiv z učinki t. i. čistilnih šamponov za lasišče, ki so pogosto precej dragi. Čistilni šamponi obenem prispevajo k hitrejšemu bledenju barve, zato niso najprimernejši za barvane lase, medtem ko pri naravnem šamponu z jabolčnim kisom ni nevarnosti za tovrstne težave.

  • IZRAZITEJŠI SIJAJ LAS

Uporaba negovalnih izdelkov z jabolčnim kisom lahko vašim lasem povrne naravni lesk. Ta učinek jabolčnega kisa je tesno povezan z njegovim čistilnim delovanjem. Lasje brez sijaja in življenja so namreč pogosto posledica umazanije, ki se kopiči na lasišču.

  • BOLJ MEHKI LASJE

Zaradi odstopanja lasne povrhnjice postajajo s staranjem lasje vedno bolj izsušeni in grobi na otip. Lasna povrhnjica namreč v laseh zadržuje vlago. Zaradi kislosti lahko jabolčni kis pomaga pri zapiranju lasne povrhnjice, posledično pa lasje lažje zadržijo vlago. Rezultat so mehkejši in bolj gladki lasje, prijetni na otip. Za svilnato mehke lase jih po šamponiranju in izpiranju prelijte z mešanico jabolčnega kisa in limoninega soka, ki ste jo pred tem razredčili z vodo (limonin sok učinkuje podobno kot jabolčni kis). Vodo, jabolčni kis in limonin sok mešajte v razmerju 10 : 1 : 1.

  • KREPITEV LAS

Jabolčni kis lahko h krepitvi las pripomore na različne načine. Eden od njih je že omenjeno uravnavanje pH-ja lasišča. Poleg tega pa je jabolčni kis dober vir pomembnih vitaminov in mineralov (npr. vitamina C in vitaminov iz skupine B), ki prispevajo k močnejšim lasem.

Topla solata z bučkami in lešniki

Sestavine (4 porcije):

  • 500 g zelenih bučk
  • olivno olje
  • sol in mleti črni poper
  • 250 g mlade špinače
  • 100 g lešnikov
  • sok pol limone
  • 50 g naribanega parmezana

Priprava:

  1. Bučke operite in narežite na polcentimetrske rezine. Poškropite z malce olja, solite in poprajte. Na hitro popecite na žaru, približno 2 minuti na vsaki strani.
  2. Špinačo operite in odcedite. Lešnike 12 minut pražite v pečici, segreti na 150 stopinj Celzija. Ko se ohladijo, jih podrgnite med dlanmi, da odstranite olupke. Grobo jih nasekljajte.
  3. Špinačo in še tople bučke razporedite na krožnike, poškropite z olivnim oljem in limonovim sokom. Pred postrežbo potresite z lešniki in parmezanom.

Samosabotaža v odnosih: 3 tipični vedenjski vzorci

Morda se vam zdi, da je ljubeč partnerski odnos ena od najpomembnejših stvari v življenju, ampak ali to odražajo tudi vaša dejanja in vedenjski vzorci? Ogromno ljudi namreč nezavedno odganja partnerja. V ozadju je lahko na primer strah pred zapuščenostjo: ker se bojite, da bi bili izdani in zapuščeni, poskušate nezavedno »prehiteti« partnerja in sami uničiti odnos.

Gre za pojav, o katerem je mogoče govoriti kot o samosabotaži v odnosih. Kaže se lahko na različne načine, pri čemer pa so trije vedenjski vzorci posebno pogosti …

1. Predaja tik pred ciljem

Tovrsten vzorec je pogost pri ljudeh, ki imajo težave z identiteto, oziroma pri ljudeh, ki ne vedo dobro, kdo so in česa si želijo. Nagnjenost k predaji tik pred ciljem ni nujno vezana samo na partnerski odnos. Pogosto je ta vzorec prisoten tudi na drugih področjih – npr. opustitev študija tik pred diplomo. V partnerskem odnosu se lahko ta vzorec odraža v različnih oblikah. Če se na primer par odloči za partnersko terapijo in če se zdi, da terapija pomaga, bo želela oseba, ki je nagnjena k samosabotaži v odnosih, terapijo nenadoma opustiti. V ozadju bo najverjetneje strah, da partner v resnici ni pravi zanjo, da je napredek, ki sta ga dosegla s pomočjo terapije, v resnici manipulacija ipd. Čeprav si lahko ta oseba po eni strani močno želi odnosa, jo obenem nenehno obhajajo dvomi, saj se še vedno išče. Strah, da bi si z napačno odločitvijo dokončno zapečatila usodo, je prevelik. Tudi če se zdi vse v najlepšem redu, si bo oseba, za katero je značilna samosabotaža v odnosih, tik pred pomembno prelomnico premislila (npr. tik pred poroko, nakupom skupnega stanovanja ali odločitvijo za otroka).

2. Projiciranje

O projekciji lahko govorimo, ko nekdo tisto, kar ga v resnici moti pri sebi, pripiše drugim. Gre za obliko obrambnega mehanizma, ki nas ščiti pred soočenjem s sabo. Partner ima sicer res lahko podobne napake, vendar osebe, ki so nagnjene k projiciranju, partnerjeve napake potencirajo, čeprav se v resnici izražajo v precej milejši obliki kot pri njih samih. Stalna kritika, usmerjena proti partnerju, je tako v resnici samokritika. Projiciranje in pomanjkanje samorefleksije, ki vodita v pretirano kritičnost do partnerja, lahko seveda povzročita hude zamere. Partner ima občutek, da je nenehno nadzorovan in da ne naredi ničesar prav. Tako lahko tudi projiciranje razumemo kot eno od oblik samosabotaže v odnosih. Namesto da bi se soočili s svojimi napakami in jih poskušali odpraviti, raje odženete partnerja – pri čemer je lahko v ozadju prav strah, da bi začele partnerja sicer preveč motiti vaše napake in da bi vas posledično zapustil.

3. Impulzivnost

Če si vzamemo dovolj časa za razmislek, običajno ugotovimo, katera so tista dejanja, ki bi lahko močno prizadela naše bližnje, in naredimo korak nazaj. Vendar pa si ljudje, ki so nagnjeni k samosabotaži v odnosih, namerno ne pustijo dovolj časa za to, da bi trezno razmislili o situaciji in se ustavili. Ker poskušajo nezavedno uničiti odnos, so njihova dejanja pogosto zelo impulzivna, brez pravega razmisleka. Kot ste verjetno že ugotovili, je ena od najpogostejših posledic tovrstnega obnašanja nezvestoba. Seveda pa se lahko impulzivnost kaže tudi v drugih oblikah – na primer v obliki impulzivnega zapravljanja skupnega denarja brez partnerjevega soglasja ali razkrivanja zaupnih informacij drugim osebam. Vse to je lahko povezano tudi z zlorabo alkohola in prepovedanih substanc. Ker gre za snovi, ki sprostijo inhibicije, je verjetnost za impulzivno obnašanje precej večja, kot bi bila sicer.

Sivkina panakota z medom

Sivkina panakota z medom bo s svojim okusom zapeljala vaše brbončice.

Sestavine (6 porcij):

  • 2 žlici osmukanih sivkinih cvetov
  • 400 ml sladke smetane
  • 1/2 stroka vanilje
  • 1/2 žličke agar agarja
  • 50 g agavinega sirupa + malce za okras
  • 100 g kisle smetane
  • robide za okras
  • sivka za okras

Priprava:

  1. Sivkine cvetove in iz stroka postrgana semena vanilje v kozici zmešajte s sladko smetano.
  2. Smetano zavrite, med nenehnim mešanjem kuhajte tri minute in odstavite z ognja. Agar agar pripravite po navodilih na embalaži.
  3. V ohlajeno sivkino smetano vmešajte pripravljen agar agar, dodajte agavin sirup in dobro premešajte.
  4. Dodajte kislo smetano, premešajte in nadevajte v kozarce. Postavite v hladilnik, dokler se ne ohladi in strdi. Pred postrežbo okrasite z robidami, sivko in kapljicami agavinega sirupa.

Domača zeliščna tinktura za pomoč pri prebavnih težavah

Prebavne težave vam zlahka pokvarijo dan, če gre za kronične, ponavljajoče se težave, pa lahko slaba prebava načne tudi vaše zdravje in močno zmanjša kakovost vašega vsakdana. Skrb za optimalno delovanje prebavnega sistema je zato nedvomno izjemno pomembna. Pri tem si lahko pomagate z naravnimi pripravki.

Zeliščna tinktura, ki jo predstavljamo v nadaljevanju, je zelo učinkovita naravna pomoč pri različnih težavah, povezanih z zdravjem. Pomaga lahko pri napihnjenosti, trebušnih virozah, slabosti, sindromu razdražljivega črevesja itn.

Aromatična zelišča hitijo na pomoč

Znano je, da so lahko za dobro prebavo zelo koristne grenke snovi, ki jih sodobna prehrana vsebuje zelo malo – precej manj od sladkih, slanih in tudi kislih okusov. »Grenčine« veljajo za tradicionalno naravno pomoč pri slabi prebavi. Takoj ko na jeziku začutimo grenak okus, se namreč začne pospešeno izločanje sline, kar olajša prebavni proces oziroma razgradnjo hrane (grenke snovi obenem spodbudijo pretok žolča, kar je zelo pomembno za učinkovito razgradnjo maščob).

Toda ker okus grenkih snovi za večino ljudi ni pretirano prijeten, je dobro, da poznamo tudi alternativne naravne možnosti za spodbujanje prebave. Ena od njih so aromatična zelišča, ki imajo pomembno mesto tudi v zeliščni tinkturi za spodbujanje prebave, ki smo jo za vas izbrali tokrat. Kot je mogoče razbrati že iz poimenovanja, je za aromatična zelišča značilen izrazit vonj. V to skupino na primer spadajo zelišča, kot je meta. Podobno kot grenke snovi lahko tudi aromatična zelišča pomagajo pri izboljševanju prebave, le da je princip tu nekoliko drugačen. Hlapljiva olja v lističih teh rastlin spodbudijo sproščanje gladkih mišic, kar našemu živčnemu sistemu sporoči, da je čas za umiritev in prebavljanje hrane.

Zmagovalna kombinacija: meta, ingver in koromač

Poleg alkohola so za izdelavo zeliščne tinkture za spodbujanje prebavnega procesa potrebne tri ključne sestavine, in sicer meta, ingver ter koromač.

META

Meta na prebavni sistem učinkuje zelo pomirjajoče (podobno kot na živčni sistem). Tako lahko pomaga pri krčih in podobnih težavah. Obenem gre za odlično naravno pomoč pri slabosti (jutranja slabost med nosečnostjo, slabost zaradi vožnje itn.). Pri tem upoštevajte, da meta ni najprimernejša za osebe, ki se spopadajo z zatekanjem želodčne kisline v požiralnik. Snovi v meti namreč zmehčajo oziroma sprostijo mišico zapiralko, zato lahko meta poslabša težave z zgago. Če se pogosto spopadate s tovrstnimi težavami, je zato bolje, da meto pri pripravi tinkture izpustite.

INGVER

Podobno kot meta je tudi ingver zelo dragocen zaveznik pri naravnem spopadanju s slabostjo, le da so rezultati pri ingverju pogosto celo nekoliko boljši. Ne le da lahko ingver pomaga pri slabosti, ki je povezana z nosečnostjo ali vožnjo, ampak je učinkovit celo kot naravna pomoč pri premagovanju slabosti, za katero je kriva kemoterapija. Poleg tega se lahko ingver pohvali s protivnetnim delovanjem in pozitivnim vplivom na prekrvavitev.

KOROMAČ

Koromač se pogosto uporablja v pripravkih za lajšanje kolik pri dojenčkih. Pomaga lahko tako pri krčih kot pri napihnjenosti, ki je posledica plinov, ujetih v črevesju. Koristen ni samo za dojenčke oziroma otroke, ampak lahko pomaga tudi odraslim.

Sestavine

  • 500 mililitrov 95-odstotnega alkohola
  • 250 mililitrov destilirane vode
  • ½ skodelice posušenih lističev mete
  • ½ skodelice koščkov svežega ingverja
  • ¼ skodelice posušenega koromača

Navodila za izdelavo zeliščne tinkture

Koromač zdrobite ter ga skupaj z metinimi lističi in koščki ingverja stresite v večji steklen kozarec. Nato prilijte alkohol in destilirano vodo (količino tekočine lahko prilagodite velikosti kozarca, vendar morate pri tem paziti, da ostane razmerje med alkoholom in vodo 2 : 1).

Kozarec zaprite in ga postavite v temen, hladen prostor. Občasno pretresite.

Po 2–6 tednih mešanico precedite in tinkturo prelijte v temne stekleničke s kapalko.

Kako premagati poletno utrujenost?

Poletje je tukaj in marsikdo v teh dneh namesto prekipevanja od energije občuti utrujenost, zaspanost in brezvoljnost. Pri nekaterih se pojavljajo tudi omotičnost, razdražljivost, glavoboli. Vse to so znaki poletne utrujenosti.

Ali ste vedeli, da poletna utrujenost ne spada med bolezenska obolenja? Je normalen fiziološki proces, s katerim se spopadamo skoraj vsi. Zato ni prav nič presenetljivo, da posebno zdravilo zanjo ne obstaja. Kljub temu pa lahko izboljšamo stanje z upoštevanjem nekaj nasvetov.

1. Začnite dan s hladnim tušem

Hladne prhe so zelo poživljajoče. Zjutraj nov dan začnite z mrzlim tušem, ki vas bo v trenutku zbudil in napolnil z energijo. Poleg tega izboljša delovanje krvnega obtoka in s tem tudi srca in ožilja.

2. Bodite športno aktivni

Gibanje ima fantastične učinke na delovanje telesa, saj sprošča endorfine- hormone dobrega počutja. Prav tako vpliva na izboljšanje razpoloženja.  Zato večere izkoristite za sprehod ali vadbo, ki bosta zagotovo pozitivno vplivala na vašo raven energije. Pozitivni učinki vadbe pa se bodo odražali tudi v krepitvi vašega imunskega sistema.

3. Izboljšajte prehranjevalne navade

Poskušajte se izogibati (pre)sladki hrani, ki še dodatno povzroča občutek slabosti in pomanjkanje energije. V teh mesecih uživajte več sadja in zelenjave kot po navadi, da telo napolnete z vitamini in minerali. Poleti se nam zaradi visokih temperatur upočasni metabolizem, zato priporočam, da se prehranjujete večkrat na dan v manjših količinah (5-6 obrokov dnevno). To poskrbi tudi za vzdrževanje zdrave ravni sladkorja v krvi.

4. Pijte veliko vode

V poletnih mesecih je primerna hidracija pomembnejša kot kadarkoli, zato ne pozabite spiti zadostne količine vode. Pripočena količina je od 2.5 -3 L/dan. Pri ljudeh, ki zaužijejo premalo tekočine,se malo upočasni presnova, zato posledično telo težje izloča toksine, ki se nakopičijo v organizmu. To se lahko občuti kot pomanjkanje energije

5. Izboljšajte spanec in počitek

Dober spanec je seveda pomemben čez celo leto. Noč je čas za regeneracijo, telo se razstrupi in odpočije, a za to potrebuje predvsem zdrav spanec. Če želite boljši spanec pomaga, da se zvečer ne najeste preveč oziroma, da ne uživate preveč mastne hrane. Poleg tega pa je dobro, da odstranite vse moteče elemente, kot so računalniki in telefon.

6. Uporabite rastline, ki izboljšajo koncentracijo, energijo in počutje.

Rožni koren telo napolni z energijo in mu daje moč. Rastlina je bogata je z antioksidanti, kateri naše celice varujejo pred oksidativnim stresom. Stimulira živčni sistem, dobro vpliva tudi na krvožilni sistem. Deluje kot adaptogen, kar pomeni, da telo ščiti pred stresnimi situacijami. Žafran v majhnih količinah pozitivno vpliva na voljo in počutje. Žajbelj pa je izjemno aromatično zelišče, ki vsebuje različna eterična olja, beljakovine in rudninske snovi. Žajbelj prav tako pozitivno vpliva na koncentracijo in spomin.

To morate narediti poleti na vrtu za odličen jesenski pridelek

Ključni poudarki:

  • Poleti sejemo radič, endivijo, blitvo, špinačo, fižol, grah in korenje za jesenski pridelek.
  • Redno zalivanje, dognojevanje in odstranjevanje zalistnikov pri paradižniku so ključni za zdrave rastline.
  • Zastirka iz slame ali trave zadržuje vlago, zmanjšuje plevel in ščiti tla pred pregrevanjem.

Poletje je čas, ko je na vrtu veliko dela, lahko bi celo napisali, da ga je zdaj, v primerjavi z drugimi letnimi časi, največ. V tem času namreč na vrtu potekajo tako nove setve kot tudi pobiranje že dozorelih plodov in shranjevanje pridelkov ter tekoča opravila in oskrba vrtnin, ki v tem času intenzivno rastejo.

Okvirni seznam glavnih opravil za julij in avgust je sicer naslednji:

  • Zalivanje: poleti je zaradi hitre rasti vrtnin, pogostejše suše in vročine poraba vode seveda večja ter s tem zalivanje pogostejše in obilnejše.
  • Poraba in shranjevanje pridelkov, ki so v fazi zorenja (solate, bučke, kumare …).
  • Gnojenje: v tem času je velika poraba hranil pri cvetočih in hitro rastočih vrtninah ter pri tistih, ki so v obdobju oblikovanja plodov.
  • Nove setve: poleti še lahko opravljamo setve nekaterih vrtnin, kot so radiči, jesenske solate, endivije, motovilec, korenček, blitva, špinača, kolerabica, fižol, grah, rdeča pesa, peteršilj. Teh pridelkov se bomo lahko v jeseni tudi že veselili.
  • Obnavljanje zastirke ali ruvanje mladih plevelov pred cvetenjem (za semenske plevele).
  • Pletje: dobrodošlo tako za zračenje zemlje kakor tudi za zatiranje koreninskih plevelov, saj trdovratnih ne ustavi nobena zastirka.
  • Redni pregledi ter saniranje škodljivcev in bolezni.
Poletna opravila na vrtu

Zalivanje

Zalivanje vrta, ki ga mnogi jemljejo za preveč nepomembno opravilo, je v času poletne vročine še kako pomemben dejavnik na vrtu. S pravilnim zalivanjem namreč preprečimo sušni stres, rastlinam zagotavljamo dovolj vlage in preprečimo ožige. Zalivanje mora biti redno in enakomerno.

Pri zalivanju pazimo, da ne močimo listov. Kapljice vode na listih rastline delujejo na soncu kot steklo in lahko povzročijo ožige. Prav tako pa so mokri listi ob primerni temperaturi ugodno okolje za razvoj številnih bolezni, še posebej plesni. Zato je zelo priporočljivo, da si, kjer je le mogoče, uredimo kapljično namakanje.

Najboljši čas za zalivanje je od sončnega vzhoda do 10. ure ter od 18. ure do sončnega zahoda. Torej zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Nikakor pa ne zalivamo v najbolj vročih urah v dnevu.

Plodovke potrebujejo veliko vode, še posebno ko cvetijo ter tvorijo plodove, če pa je poletje vroče, je poraba vode še toliko večja. Če bomo zalivali ročno, moramo obilno zaliti vsaj trikrat tedensko. Vrtnine, ki jih gojimo v posodah, potrebujejo več zalivanja kot tiste na vrtu, saj se zemlja v posodah hitreje izsuši. Da vlago zadržimo ter hladimo zemljo, je priporočljivo tla okrog rastlin zastirati s slamo ali podobnimi materiali.

Poletni vrt

Dognojevanje

V tem času je zelo pomembno tudi dognojevanje vrtnin. Vrtninam lahko dosujemo nekaj komposta, če ga imamo pravilno pripravljenega. V vrtu lahko sicer ločimo dognojevanje plodovk in dognojevanje rastlin, pri katerih nabiramo predvsem liste.

Za plodovke velja, da kmalu po saditvi sadik opravimo prvo dognojevanje, drugo v času nastavljanja plodov in tretje pred zadnjim cvetenjem. Za dognojevanje plodovk uporabljamo gnojila, ki imajo večji delež fosforja in kalija, ki pospešujeta cvetenje in razvoj plodov, ter manjši delež dušika, ki spodbuja rast listov.

Nasprotno pa za dognojevanje vrtnin, pri katerih potrebujemo liste (solata, špinača, blitva …), uporabljamo gnojila, ki imajo več dušika, manj pa fosforja in kalija. Za slednje je primerno tudi doma narejeno gnojilo iz kopriv.

Za plodovke lahko tudi uporabimo koprivno gnojilo (bolj razredčeno) ali pa pripravimo gnojilo posebej za plodovke tako, da vodi dodamo del kopriv in del gabezovih rastlin. Prav tako plodovkam, še posebej paradižniku in papriki, ki potrebujeta več kalcija v času, ko oblikujeta plodove, dodamo vodi za zalivanje zdrobljene suhe jajčne lupine. Ko rastlina nastavlja plodove, je treba zagotoviti dovolj kalcija, ki ga navadno dodajamo foliarno, torej prek lista. V taki obliki dobimo kupljene pripravke s kalcijem, ki so posebej namenjeni papriki in paradižniku.

Če nismo vešči priprave gnojil ali nimamo možnosti priprave domačih gnojil, kupimo namenska gnojila za zelenjavo, saj imajo ta že primerna razmerja hranil, ki ustrezajo posamezni skupini.

Poletni pridelek na vrtu

Pogled naprej

V tem času je s plodovkami še kar nekaj dela, ki pomaga tudi za naslednje tedne uspešne pridelave. Rastline paradižnika in paprike, ki v tem času še rastejo, redno privezujemo. Odstranjujemo zalistnike paradižniku, z manj listja bo zrak bolj krožil, kar pomeni manj možnosti za bolezni. Po drugi strani pa tudi več sonca, ki je potrebno za zorenje plodov. Bučkam in kumaram redno trgamo plodove – s tem spodbujamo novo cvetenje.

V poletnih mesecih pa mislimo tudi že na naslednje mesece in že zdaj lahko poskrbimo, da ne ostanemo brez sveže zelenjave v jeseni ali zgodnji zimi. V avgustu tako lahko sejemo že motovilec in radič. Posejemo pa lahko tudi še špinačo, blitvo, solato, krešo, kodrolistni ohrovt, grah, redkvice. Nekaj gredic pa pustimo praznih, da bodo počivale, ter nanje posejemo rastline za zeleno gnojenje.

Konec avgusta lahko v lončke posejemo tudi peteršilj. Da nam bo dobro uspeval, izberemo večji pokončen lonček. Prav tako pa lahko nekaj peteršilja presadimo iz vrta v lonček. To lahko naredimo še z drugimi zelišči, kot so npr. bazilika, drobnjak ipd. Lončke imamo do pozne jeseni zunaj na balkonu, okenski polici, pred večjim mrazom pa jih prestavimo v notranje prostore, na svetlo mesto ali okensko polico na južni strani. Tako lahko obdržimo sveža zelišča še pozno v jesen in zimo. V lončke lahko posejemo tudi vrtno krešo ter jo sproti režemo in dodajamo solatam. 

Pletje oziroma okopavanje rastlin

Zastirka zelo pripomore k zmanjševanju pojava plevelov, vendar ne povsem in ne  vseh plevelov. Hkrati pa je, če imamo težave s polži, zastirka lepo skrivališče zanje, zato se v takih primerih njena uporaba odsvetuje. Pletje oziroma okopavanje rastlin na vrtu je pomembno predvsem iz dveh razlogov. Prvi je odstranjevanje nezaželenih rastlin oziroma plevelov, drugi pa rahljanje in zračenje prsti.

Seveda ne želimo, da bi morali imeti vrt popolnoma čist, saj so tudi divje rastline lahko zelo lepe in nas razveselijo s svojim cvetenjem, prav tako pa jih je nekaj tudi užitnih in nam lahko popestrijo jedilnik. Vendar pa je lahko vsaka taka rastlina tudi konkurent naši posajeni rastlini v boju za svetlobo ali mesto na gredici, še posebej poleti pa tudi za vodo.

Škodljivci na vrtu

Zaradi agresivnega plevela lahko tako naše vrtnine počasneje in slabše rastejo. Določeni pleveli pa jih lahko tudi poškodujejo. Tako je značilno, da »trava« plazeča pirnica s svojimi koreninicami rada zavrta v krompir ter ga tako poškoduje. Še posebno pozornost zato posvetimo koreninskim plevelom. Za te je značilno, da se lahko iz presekane korenine razvije nova rastlina. Tako lahko namesto odstranitve rastline povzročimo, da jo nenamensko razsejemo po celotni površini.

Zato bodimo pozorni, da po pletju odstranimo tudi vse koreninice, ki so ostale za nami. Zrasle plevele odstranimo, še ko so majhni, tako nimajo časa, da tvorijo semena in se širijo ter okrepijo korenine in naredijo že nove koreninske izrastke. Odstranjevanje plevelov je tako lažje in preprostejše.

S pletjem oziroma rahlim okopavanjem pa tudi rahljamo, zračimo tla. S tem pa zmanjšamo izgubo vlage iz tal, kar je v poletnih dneh še posebej dobrodošlo.

Če na vrtu uporabljamo zastirko, bo ta uspešno delovala tudi v boju proti plevelom. Poleg tega pa bo tudi zadrževala vlago. Tla ostajajo hladnejša, zato tudi korenine rastlin bolje uspevajo in posledično so rastline lepše, bolj zdrave ter laže prenašajo pripeko. Zastirka tudi preprečuje izhlapevanje vode, zaradi česar je potreba po zalivanju manjša.

Čez poletje ne pozabimo na škodljivce in bolezni

Poleti je tudi čas, ko lahko opazimo večji pojav škodljivcev in bolezni, je pa tudi čas dopustov, izletov in obilice dela na vrtu. Pojav škodljivcev in bolezni je laže preprečiti oziroma imamo veliko manj težav, če ob pojavu hitro ukrepamo in omejimo težavo. Če smo prepozni, se lahko bolezni in škodljivci razširijo v neobvladljivo situacijo, ki zahteva korenite ukrepe, posledično pa od nas tudi več časa. Zato tudi med poletjem izkoristimo trenutke in preglejmo vrt na prisotnost škodljivcev in bolezni.

Že ko gremo na vrt po solato (ali med zalivanjem in podobnimi opravki), bodimo pozorni na razne objede na listih, krilate in nekrilate žuželke, nenavadno zvite liste, nenavadne barve in barvne pike, lise na listih ali plodovih. Ob pojavu le-teh čim prej ugotovimo, raziščimo težavo in tudi primerno ukrepajmo.