Morda se vam zdi, da je ljubeč partnerski odnos ena od najpomembnejših stvari v življenju, ampak ali to odražajo tudi vaša dejanja in vedenjski vzorci? Ogromno ljudi namreč nezavedno odganja partnerja. V ozadju je lahko na primer strah pred zapuščenostjo: ker se bojite, da bi bili izdani in zapuščeni, poskušate nezavedno »prehiteti« partnerja in sami uničiti odnos.
Gre za pojav, o katerem je mogoče govoriti kot o samosabotaži v odnosih. Kaže se lahko na različne načine, pri čemer pa so trije vedenjski vzorci posebno pogosti …
1. Predaja tik pred ciljem
Tovrsten vzorec je pogost pri ljudeh, ki imajo težave z identiteto, oziroma pri ljudeh, ki ne vedo dobro, kdo so in česa si želijo. Nagnjenost k predaji tik pred ciljem ni nujno vezana samo na partnerski odnos. Pogosto je ta vzorec prisoten tudi na drugih področjih – npr. opustitev študija tik pred diplomo. V partnerskem odnosu se lahko ta vzorec odraža v različnih oblikah. Če se na primer par odloči za partnersko terapijo in če se zdi, da terapija pomaga, bo želela oseba, ki je nagnjena k samosabotaži v odnosih, terapijo nenadoma opustiti. V ozadju bo najverjetneje strah, da partner v resnici ni pravi zanjo, da je napredek, ki sta ga dosegla s pomočjo terapije, v resnici manipulacija ipd. Čeprav si lahko ta oseba po eni strani močno želi odnosa, jo obenem nenehno obhajajo dvomi, saj se še vedno išče. Strah, da bi si z napačno odločitvijo dokončno zapečatila usodo, je prevelik. Tudi če se zdi vse v najlepšem redu, si bo oseba, za katero je značilna samosabotaža v odnosih, tik pred pomembno prelomnico premislila (npr. tik pred poroko, nakupom skupnega stanovanja ali odločitvijo za otroka).
2. Projiciranje
O projekciji lahko govorimo, ko nekdo tisto, kar ga v resnici moti pri sebi, pripiše drugim. Gre za obliko obrambnega mehanizma, ki nas ščiti pred soočenjem s sabo. Partner ima sicer res lahko podobne napake, vendar osebe, ki so nagnjene k projiciranju, partnerjeve napake potencirajo, čeprav se v resnici izražajo v precej milejši obliki kot pri njih samih. Stalna kritika, usmerjena proti partnerju, je tako v resnici samokritika. Projiciranje in pomanjkanje samorefleksije, ki vodita v pretirano kritičnost do partnerja, lahko seveda povzročita hude zamere. Partner ima občutek, da je nenehno nadzorovan in da ne naredi ničesar prav. Tako lahko tudi projiciranje razumemo kot eno od oblik samosabotaže v odnosih. Namesto da bi se soočili s svojimi napakami in jih poskušali odpraviti, raje odženete partnerja – pri čemer je lahko v ozadju prav strah, da bi začele partnerja sicer preveč motiti vaše napake in da bi vas posledično zapustil.
3. Impulzivnost
Če si vzamemo dovolj časa za razmislek, običajno ugotovimo, katera so tista dejanja, ki bi lahko močno prizadela naše bližnje, in naredimo korak nazaj. Vendar pa si ljudje, ki so nagnjeni k samosabotaži v odnosih, namerno ne pustijo dovolj časa za to, da bi trezno razmislili o situaciji in se ustavili. Ker poskušajo nezavedno uničiti odnos, so njihova dejanja pogosto zelo impulzivna, brez pravega razmisleka. Kot ste verjetno že ugotovili, je ena od najpogostejših posledic tovrstnega obnašanja nezvestoba. Seveda pa se lahko impulzivnost kaže tudi v drugih oblikah – na primer v obliki impulzivnega zapravljanja skupnega denarja brez partnerjevega soglasja ali razkrivanja zaupnih informacij drugim osebam. Vse to je lahko povezano tudi z zlorabo alkohola in prepovedanih substanc. Ker gre za snovi, ki sprostijo inhibicije, je verjetnost za impulzivno obnašanje precej večja, kot bi bila sicer.