Poletje na vrtu za odličen jesenski pridelek

Poletje je čas, ko je na vrtu veliko dela, lahko bi celo napisali, da ga je zdaj, v primerjavi z drugimi letnimi časi, največ. V tem času namreč na vrtu potekajo tako nove setve kot tudi pobiranje že dozorelih plodov in shranjevanje pridelkov ter tekoča opravila in oskrba vrtnin, ki v tem času intenzivno rastejo.

Okvirni seznam glavnih opravil za julij in avgust je sicer naslednji:

• Zalivanje: poleti je zaradi hitre rasti vrtnin, pogostejše suše in vročine poraba vode seveda večja ter s tem zalivanje pogostejše in obilnejše.
• Poraba in shranjevanje pridelkov, ki so v fazi zorenja (solate, bučke, kumare …).
• Gnojenje: v tem času je velika poraba hranil pri cvetočih in hitro rastočih vrtninah ter pri tistih, ki so v obdobju oblikovanja plodov.
• Nove setve: poleti še lahko opravljamo setve nekaterih vrtnin, kot so radiči, jesenske solate, endivije, motovilec, korenček, blitva, špinača, kolerabica, fižol, grah, rdeča pesa, peteršilj. Teh pridelkov se bomo lahko v jeseni tudi že veselili.
• Obnavljanje zastirke ali ruvanje mladih plevelov pred cvetenjem (za semenske plevele).
• Pletje: dobrodošlo tako za zračenje zemlje kakor tudi za zatiranje koreninskih plevelov, saj trdovratnih ne ustavi nobena zastirka.
• Redni pregledi ter saniranje škodljivcev in bolezni.

Zalivanje

Zalivanje vrta, ki ga mnogi jemljejo za preveč nepomembno opravilo, je v času poletne vročine še kako pomemben dejavnik na vrtu. S pravilnim zalivanjem namreč preprečimo sušni stres, rastlinam zagotavljamo dovolj vlage in preprečimo ožige. Zalivanje mora biti redno in enakomerno.

Pri zalivanju pazimo, da ne močimo listov. Kapljice vode na listih rastline delujejo na soncu kot steklo in lahko povzročijo ožige. Prav tako pa so mokri listi ob primerni temperaturi ugodno okolje za razvoj številnih bolezni, še posebej plesni. Zato je zelo priporočljivo, da si, kjer je le mogoče, uredimo kapljično namakanje.

Najboljši čas za zalivanje je od sončnega vzhoda do 10. ure ter od 18. ure do sončnega zahoda. Torej zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Nikakor pa ne zalivamo v najbolj vročih urah v dnevu.

Plodovke potrebujejo veliko vode, še posebno ko cvetijo ter tvorijo plodove, če pa je poletje vroče, je poraba vode še toliko večja. Če bomo zalivali ročno, moramo obilno zaliti vsaj trikrat tedensko. Vrtnine, ki jih gojimo v posodah, potrebujejo več zalivanja kot tiste na vrtu, saj se zemlja v posodah hitreje izsuši. Da vlago zadržimo ter hladimo zemljo, je priporočljivo tla okrog rastlin zastirati s slamo ali podobnimi materiali.

Dognojevanje

V tem času je zelo pomembno tudi dognojevanje vrtnin. Vrtninam lahko dosujemo nekaj komposta, če ga imamo pravilno pripravljenega. V vrtu lahko sicer ločimo dognojevanje plodovk in dognojevanje rastlin, pri katerih nabiramo predvsem liste.

Za plodovke velja, da kmalu po saditvi sadik opravimo prvo dognojevanje, drugo v času nastavljanja plodov in tretje pred zadnjim cvetenjem. Za dognojevanje plodovk uporabljamo gnojila, ki imajo večji delež fosforja in kalija, ki pospešujeta cvetenje in razvoj plodov, ter manjši delež dušika, ki spodbuja rast listov.

Nasprotno pa za dognojevanje vrtnin, pri katerih potrebujemo liste (solata, špinača, blitva …), uporabljamo gnojila, ki imajo več dušika, manj pa fosforja in kalija. Za slednje je primerno tudi doma narejeno gnojilo iz kopriv.

Za plodovke lahko tudi uporabimo koprivno gnojilo (bolj razredčeno) ali pa pripravimo gnojilo posebej za plodovke tako, da vodi dodamo del kopriv in del gabezovih rastlin. Prav tako plodovkam, še posebej paradižniku in papriki, ki potrebujeta več kalcija v času, ko oblikujeta plodove, dodamo vodi za zalivanje zdrobljene suhe jajčne lupine. Ko rastlina nastavlja plodove, je treba zagotoviti dovolj kalcija, ki ga navadno dodajamo foliarno, torej prek lista. V taki obliki dobimo kupljene pripravke s kalcijem, ki so posebej namenjeni papriki in paradižniku.

Če nismo vešči priprave gnojil ali nimamo možnosti priprave domačih gnojil, kupimo namenska gnojila za zelenjavo, saj imajo ta že primerna razmerja hranil, ki ustrezajo posamezni skupini.

Pogled naprej

V tem času je s plodovkami še kar nekaj dela, ki pomaga tudi za naslednje tedne uspešne pridelave. Rastline paradižnika in paprike, ki v tem času še rastejo, redno privezujemo. Odtrgujemo zalistnike paradižniku, z manj listja bo zrak bolj krožil, kar pomeni manj možnosti za bolezni. Po drugi strani pa tudi več sonca, ki je potrebno za zorenje plodov. Bučkam in kumaram redno trgamo plodove – s tem spodbujamo novo cvetenje.

V poletnih mesecih pa mislimo tudi že na naslednje mesece in že zdaj lahko poskrbimo, da ne ostanemo brez sveže zelenjave v jeseni ali zgodnji zimi. V avgustu tako lahko sejemo že motovilec in radič. Posejemo pa lahko tudi še špinačo, blitvo, solato, krešo, kodrolistni ohrovt, grah, redkvice. Nekaj gredic pa pustimo praznih, da bodo počivale, ter nanje posejemo rastline za zeleno gnojenje.

Konec avgusta lahko v lončke posejemo tudi peteršilj. Da nam bo dobro uspeval, izberemo večji pokončen lonček. Prav tako pa lahko nekaj peteršilja presadimo iz vrta v lonček. To lahko naredimo še z drugimi zelišči, kot so npr. bazilika, drobnjak ipd. Lončke imamo do pozne jeseni zunaj na balkonu, okenski polici, pred večjim mrazom pa jih prestavimo v notranje prostore, na svetlo mesto ali okensko polico na južni strani. Tako lahko obdržimo sveža zelišča še pozno v jesen in zimo. V lončke lahko posejemo tudi vrtno krešo ter jo sproti režemo in dodajamo solatam. 

Pletje oziroma okopavanje rastlin

Zastirka zelo pripomore k zmanjševanju pojava plevelov, vendar ne povsem in ne  vseh plevelov. Hkrati pa je, če imamo težave s polži, zastirka lepo skrivališče zanje, zato se v takih primerih njena uporaba odsvetuje. Pletje oziroma okopavanje rastlin na vrtu je pomembno predvsem iz dveh razlogov. Prvi je odstranjevanje nezaželenih rastlin oziroma plevelov, drugi pa rahljanje in zračenje prsti. Seveda ne želimo, da bi morali imeti vrt popolnoma čist, saj so tudi divje rastline lahko zelo lepe in nas razveselijo s svojim cvetenjem, prav tako pa jih je nekaj tudi užitnih in nam lahko popestrijo jedilnik. Vendar pa je lahko vsaka taka rastlina tudi konkurent naši posajeni rastlini v boju za svetlobo ali mesto na gredici, še posebej poleti pa tudi za vodo.

Zaradi agresivnega plevela lahko tako naše vrtnine počasneje in slabše rastejo. Določeni pleveli pa jih lahko tudi poškodujejo. Tako je značilno, da »trava« plazeča pirnica s svojimi koreninicami rada zavrta v krompir ter ga tako poškoduje. Še posebno pozornost zato posvetimo koreninskim plevelom. Za te je značilno, da se lahko iz presekane korenine razvije nova rastlina. Tako lahko namesto odstranitve rastline povzročimo, da jo nenamensko razsejemo po celotni površini. Zato bodimo pozorni, da po pletju odstranimo tudi vse koreninice, ki so ostale za nami. Zrasle plevele odstranimo, še ko so majhni, tako nimajo časa, da tvorijo semena in se širijo ter okrepijo korenine in naredijo že nove koreninske izrastke. Odstranjevanje plevelov je tako lažje in preprostejše.

S pletjem oziroma rahlim okopavanjem pa tudi rahljamo, zračimo tla. S tem pa zmanjšamo izgubo vlage iz tal, kar je v poletnih dneh še posebej dobrodošlo.

Če na vrtu uporabljamo zastirko, bo ta uspešno delovala tudi v boju proti plevelom. Poleg tega pa bo tudi zadrževala vlago. Tla ostajajo hladnejša, zato tudi korenine rastlin bolje uspevajo in posledično so rastline lepše, bolj zdrave ter laže prenašajo pripeko. Zastirka tudi preprečuje izhlapevanje vode, zaradi česar je potreba po zalivanju manjša.

Čez poletje ne pozabimo na škodljivce in bolezni

Poleti je tudi čas, ko lahko opazimo večji pojav škodljivcev in bolezni, je pa tudi čas dopustov, izletov in obilice dela na vrtu. Pojav škodljivcev in bolezni je laže preprečiti oziroma imamo veliko manj težav, če ob pojavu hitro ukrepamo in omejimo težavo. Če smo prepozni, se lahko bolezni in škodljivci razširijo v neobvladljivo situacijo, ki zahteva korenite ukrepe, posledično pa od nas tudi več časa. Zato tudi med poletjem izkoristimo trenutke in preglejmo vrt na prisotnost škodljivcev in bolezni. Že ko gremo na vrt po solato (ali med zalivanjem in podobnimi opravki), bodimo pozorni na razne objede na listih, krilate in nekrilate žuželke, nenavadno zvite liste, nenavadne barve in barvne pike, lise na listih ali plodovih. Ob pojavu le-teh čim prej ugotovimo, raziščimo težavo in tudi primerno ukrepajmo.