0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Vrt & VrtnarjenjeDoma narejeni pripravki za zatiranje škodljivcev na vrtu

Doma narejeni pripravki za zatiranje škodljivcev na vrtu

MORDA VAS ZANIMA

Na vrtu, vrtninah in okrasnem cvetju, tako na prostem kakor tudi v prostoru, se nam občasno pojavijo škodljivci ali različne bolezni. Če ne želimo kupovati dragih sredstev, si lahko na domačem vrtu ali v okolici skoraj skozi vse leto naberemo rastline, iz katerih sami naredimo pripravke, naravna škropiva oziroma sredstva za boj proti t. i. škodljivcem na vrtu in njegovi okolici.

- Oglas -

Od domačih pripravkov sicer ne smemo pričakovati čudežnih rešitev, zato so pomembni tudi drugi agrotehnični ukrepi, na primer upoštevanje kolobarja, pravilno mešanje posevkov, »dobri in slabi sosedi na vrtu«, uravnoteženo gnojenje, skrb za okolje, ki spodbuja t. i. koristne živali, da se naselijo in so dejavne na našem vrtu. Pomembna pa je tudi preventivna uporaba pripravkov. Za dober učinek (oziroma ko so težave ali poškodbe na rastlinah že vidne) pripravke uporabimo trikrat zaporedoma v tridnevnem razmiku. Razmik med uporabo pripravkov je lahko tudi enodnevni, nikakor pa ne več kot petdnevni. Hitreje ko bomo zaznali težavo na vrtu, boljše rezultate bomo dosegli, zato je pomembno, da vrt opazujemo in smo pozorni na vse spremembe.

Predstavljamo vam nekaj rastlin, za katere smo prepričani, da jih vsi poznate, in s pomočjo katerih boste lahko sami naredili pripravke za zatiranje škodljivcev.

Navadni regrat

Regrat

Takoj spomladi imamo na razpolago navadni regrat. Le kdo ne pozna njegovih ÄŤarobnih rumenih cvetov in belih regratovih luÄŤk. Regrat je pogosto prisoten na tratah in ob robu gozda na bogatih ilovnatih tleh. Uporaba navadnega regrata je znana tudi v ljudskem zdravilstvu. Veliko se uporablja korenina navadnega regrata (predvsem za pospeševanje delovanja jeter in ĹľolÄŤnika, pri izgubi apetita), listi regrata pa poveÄŤujejo izloÄŤanje urina in delujejo diuretiÄŤno. Regrat vsebuje veliko kalija – 4,5 % ga je v zeli in 2,5 % v korenini.

- Oglas -

Iz regrata lahko pripravimo prevrelko ali čaj. Prevrelko pripravimo tako, da 2 kilograma svežih listov in cvetov (ali 200 gramov posušenih delov rastlin) prelijemo z 10 litri vode. Nabrane rastline damo v plastičen, lesen ali keramičen sod oziroma posodo. Rastline prelijemo z vodo (deževnico ali postano vodo) ter jih pokrijemo z gosto mrežo, ki še omogoča kroženje zraka, preprečuje pa padanje večjih in manjših živali v posodo. Vode nalijemo toliko, da so rastline pod gladino, vendar pazimo, da to ni prav do roba posode, saj se prevrelka med vrenjem peni. Hitrejši in boljši razkroj in pripravo dosežemo, če je sod na sončnem mestu in če tekočino vsaj enkrat na dan premešamo.

Da nam ostanki razkrojenih rastlin ne zamašijo zalivalke, lahko damo rastline v posodo tako, da jih položimo v vrečko iz tkanine, ali pa dobljeno tekočino (ko je prevrelka narejena) precedimo. Med vrenjem se tvorijo neprijetne vonjave, ki bi lahko vas ali bližnje zmotile. Pojav omilimo tako, da v prevrelko nasujemo nekaj pesti kamninske moke ali dodamo baldrijanov izvleček. Prevrelka je pripravljena za uporabo, ko potemni in se ne peni več – to se zgodi po enem in pol do treh tednih. Če prevrelko uporabljamo na odraslih rastlinah, uporabimo nerazredčen pripravek, za sadike pa ga razredčimo v razmerju 1 : 5. S pripravkom škropimo po rastlinah in po tleh. Pripravek krepi odpornost rastlin, še posebej ga uporabljamo v začetku rasti in čez poletje, saj rastline laže premagujejo stres zaradi vročine in poškodb.

Bezeg

Bezeg

Bezeg je zelo razširjena rastlina. Opazimo ga povsod po Evropi, kjer običajno raste v svetlih gozdovih in ob živih mejah. Bezeg je od 3 do 7 metrov visok grm ali majhno drevo. Spoznamo ga po rumeno belih cvetovih, ki so združeni v socvetja. Plodovi so črne barve. Cveti maja in junija, njegovi plodovi pa so zreli v avgustu in septembru.

Prevrelko iz bezga pripravimo tako, da 1 kilogram svežih (ali 200 gramov posušenih) poganjkov in cvetov prelijemo z 10 litri vode ter nadaljujemo po postopku, ki smo ga opisali pri navadnem regratu. Za preganjanje voluharja nerazredčeno prevrelko vlivamo v rove voluharja. Prevrelko lahko razredčimo v razmerju 1 : 5 in škropimo po listih rastlin. Tako pomaga proti številnim glivam in plesnim, tako na solati kakor tudi na krompirju in čebuli. Sveže liste, dele vej in cvetove uporabljamo tudi kot zastirko okrog rastlin, saj odvrača polže. Zastirko iz bezga je treba redno menjevati.

- Oglas -

ÄŚebula

ÄŚebula

Najdemo jo lahko skoraj na vsakem vrtu in v vsaki kuhinji. Iz čebule lahko pripravimo čaj, prevrelko ali brozgo. Najlaže naredimo čaj, ki ga pripravimo tako, da 100 gramov sesekljane čebule (lahko tudi listov) prelijemo z 1 litrom vrele vode, vse skupaj pustimo čez noč in nato precedimo. Nerazredčen čaj iz čebule uporabimo proti ušem, muham in vsem glivičnim boleznim.

Brozgo pripravimo tako, da od 20 do 50 gramov listov posušene čebule prelijemo z 1 litrom vode, stoji naj 7 dni. Nato precedimo in uporabimo nerazredčen pripravek. Za prevrelko pa 500 gramov sesekljane čebule in listov prelijemo z 10 litri vode ter nadaljujemo po enakem postopku kot pri navadnem regratu.

Hren

Hren listi

Tudi hren je lahko dostopna rastlina, saj ga ima veliko vrtičkarjev na svojih vrtovih. Nanj se največkrat spomnimo v času velike noči. Vendar pa je hren na vrtu na voljo vse leto in ga lahko uporabimo tudi za pripravo tako različnih jedi kakor tudi pripravkov. Hren vsebuje gorčično olje, ki ima pozitivne antibiotične učinke, ne uničuje pa naše črevesne flore. Uživanje pripravka iz hrena in medu pomaga pri prehladnih obolenjih, saj zmanjšuje nastajanje sluzi. Že samo vdihovanje zraka med ribanjem hrena pomaga, da se sluz začne redčiti, nosna votlina in sinusi se laže očistijo. Njegov sok odstrani tudi črevesne zajedavce. V naravi in tudi na vrtu je hren lahko večletna rastlina. Je sicer zelo trdoživ in počasi se nam lahko razraste tudi čez celoten vrt. Ker je trajnica, priporočamo, da mu namenite mesto na robu vrta, kjer imate možnost, da zamejite njegovo gredico.

Za uporabo na vrtu pripravimo ÄŤaj iz hrena tako, da 500 gramov zelenih listov prelijemo z 1 litrom vrele vode, ohladimo in precedimo. Uporabimo razredÄŤen pripravek v razmerju 1 : 1. ÄŚaj uporabljamo proti moniliji ter proti beli in sivi plesni, zato je ohlajen razredÄŤen ÄŤaj primeren tudi za namakanje ÄŤebulÄŤka, ÄŤesna in vseh okrasnih ÄŤebulic pred saditvijo z namenom razkuĹľevanja.

Gozdna praprot

Praprot

To rastlino najdemo po redko poraščenih gozdovih, na jasah in gozdnih robovih. Gozdna praprot velja v ljudskem zdravilstvu tudi za zdravilno rastlino, ki naj bi pomagala pri putiki, revmi, artritisu in artrozi. Iz gozdne praproti lahko pripravimo ÄŤaj ali prevrelko, lahko pa jo uporabimo kot zastirko. ÄŚaj pripravimo iz 30 gramov suhih listov, ki jih prelijemo z 1 litrom vrele vode. Deluje proti pršicam, ušem, gosenicam, rjam, pa tudi kot krepilec pred pozebo. Poleti škropimo po listih rastlin z razredÄŤenim pripravkom v razmerju 1 : 3, pozimi pa z nerazredÄŤenim pripravkom. Suhe ali sveĹľe liste polagamo okrog ogroĹľenih rastlin, saj zastirka iz gozdne praproti odganja polĹľe. Prevrelko naredimo iz 1 kilograma sveĹľih listov, ki jih prelijemo z 10 litri vode. Postopek nadaljujemo, kot je opisano pri navadnem regratu. Za uporabo pri mladih rastlinah pripravek redÄŤimo v razmerju 1 : 3. Deluje proti ušem, pršicam in rjam.

NAJNOVEJĹ E